NoSee, moje mnenje je, da pri celi stvari sploh ne gre za verjeti ali ne verjeti. Hudiča pa saj tudi midva verjameva, marsičemu. Gre za vedeti ali ne vedeti. Verjetno si takoj opazil, da gre za epistemološko vprašanje, glede gotovosti vednosti oziroma sodb na podlagi neke vednosti. Če se lotiva ogromnega dela in prečesava miselnost verujočih ljudi in miselnost neverujočih ljudi, bi ugotovila, da se tako jaz, neverujoči zelo strinjam z verujočim, da delati slabo drugemu ni dobro. Oba se zgražava in obsojava nasilje. Bolj kot ne se tudi strinjava glede političnega sistema. Sploh glede pravičnosti in pravnosti le tega. ... Pridemo pa do področja, kjer se najino strinjanje neha. Torej, trčimo ob ontologijo. V povezavi z vedeti (epistemologijo) nastane za vernika velik problem oziroma bolje, tu sva si z vernim povsem nasproti, pri meni je, če ne dolgovezim, "vse od človeka" pri vernam pač "vse od Boga" - vse ni mišljeno vse. Na podlagi tega resnično ne vidim potrebe po neki, ajd recimo temu tako, "ateistični "deteizaciji" populacij". Je pa res, da se je nujno potrebno vprašati po vlogi religijskih institucij in jim dodeliti mesto v družbi katero jim pritiče kot vsem ostalim organizacijam. Nobenih konkordatov in podobnih sporazumov ... Vendar naj ne bo pomote, kot ateist nikakor ne jemljem pravice vernim, da enakopravno sodelujejo v dialogu, ki se dotika polj etike, politike, estetike ...NoSee napisal/-a:Seveda vsak religijski paket vsebuje se marsikaj poleg kozmoloske slikanice.
Gre za trk ideologij. In ni je ideologije, pa naj le to utemeljuje (tudi) teologija ali pa nacizem ali stalinizem ali kapitalizem, ki ne bi svoje "vere" širila tudi za ceno smrti nevernikov. Poglej si samo kaj so Američani počeli tam v petdesetih, pa tudi kasneje, s komunisti. Poglej kaj so počeli komunisti v dvajsetem stoletju, svojim nevernikom.Vendar naj te spomnim, da religiozna morala in etika(kot najpomembnejsi v prakticnem zivljenju), nekega vernika, ki ju dobesedno uposteva, zelo ostro nastrojita proti drugemu osebku ali skupini, ki ni pripadnik iste religije. Se huje, zapovedujeta mu, naj svojo vero siri za ceno smrti nevernikov in ostalih nepodredljivih.
Mislim, da je vloga religij v posameznih komfliktih ali pa ekscesih veliko bolj kompleksna, kot to izgleda na prvi pogled.
Ne pozabimo velikanske pozitivne vloge katoliških duhovnikov v revolucijah depriviligeranih, revnih slojev v deželah Južne Amerike.
V osnovi se glede nasilja strinjam - tu je potrebno biti zelo zelo previden, ne smemo generalizirati, ker mislim da teza, da je v družinah vernih več nasilja, ne zdrži resne presoje - vendar z nujnim dodtakom. Pred časom sem na HTV gledal neko pogovorno oddajo, v katero se je iz nekega mesta javljal tudi, nek novinar, teolog, v glavnem piše koumne v nekem katoliškem časopisu. Pogovor je tekel glede odločitve francoske vlade, da prepove nošenje burk v Franciji. Tisto, kar mi je bilo zanimivo, so besede omenjenega gospoda, ki gredo nekako tako. Ne opazimo nasilja, ki ga v naši družbi vršimo nad ženskami, ko jim vedno znova določamo proporce, katere mora dosegati, da si zasluži naziv lepa in ne zanemarjenka, bajsa ... Sam bi še dodal in pri tem živijo v fantazmi, kako da so svobodne. Isto vedno bolj velja za moške (metroseksualci).Skoraj vsako religijo lahko vidimo kot volka, preoblecenega v ovcji kozuh. Gre za fundamentalno olepsavo nasilja, ki mu brez kozuha pravimo kriminal in psihicno nasilje, s kozuhom pa Religija. Z velikim R, kajti custva vernih so lahko kaj hitro uzaljena in premnogokrat hitro in nepremisljeno reagirajo na vsak komentar, ki ne ustreza njihovemu mindsetu.
Ko govorimo o nasilju, moramo o le tem govoriti kar je moč bolj celostno, predvsem pa pokukati kako je doma.
Mogoče še moja misel glede čudežev. Menim, da ni nujno potrebno čudeže povezovati z religijo, nadnaravnim, Bogovi. Nekomu je nekaj, kar je povsem znanstveno popisano, lahko čudež. Recimo kvantna prepletenost. Ali pa fizikalne konstante ... Ali, kar derik sprašuje?
Na podlagi nevarnih idej različni ljudje različne neumnosti počnemo, težko bi takšno obnašanje pripisal zgolj vernim.Da se ne bo komu prevec jezila koza...nimam nic proti vernikom, saj so najprej ljudje, vendar kot nosilci in izvajalci idej, se mi nekateri zdijo dejansko nevarni soljudem. Pravzaprav so nevarne ideje, ki jih nosijo v bucah.
Pred časom sem poslušal neko Žižkovo predavanje v katerem, poudari, da se mora nujno misliti na dan po tem, recimo dan po tem, ko "revolucija" uspe. Sogovornik, ga je vprašal, kaj on meni o tem "dan po tem", odgovoril mu je (malce karikiram), da ga je tega nekako "strah", saj (še) ne pozna odgovora, kako preprečiti, da se ne ponovi 20. stoletje. Ideje so od hudiča.