derik napisal/-a:To je bil moj komentar Romanu, ki pravi, da naj bi bil namen države skrbeti za tiste, ki sami ne morejo skrbeti zase. Po mojem pa je tudi v interesu tistih, ki sicer lahko skrbijo zase, da se s pomočjo države organizirajo in poskrbijo tudi zase na višjem nivoju.
Se opravičujem, verjetno te nisem najbolje razumel.
....
Se pa strinjam z vsako trditvijo, ki gre v smeri, da se država tiče, dotika, vpliva na ... slehernega posameznika. Ni mogoče "izstopiti" iz države - sicer država lahko "izstopi" nekoga, to so lahko celo velike populacije (npr. Homo Sucer (G. Agamben;
http://en.wikipedia.org/wiki/Homo_sacer)), vendar tu o tem trenutno ne bi govoril - torejj "izstop" ni mogoč.
Seveda je logično iz česa pravzaprav "izstop" ni mogoče. Pokukajmo v SSKJ:
držáva -e ž (ȃ) 1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast /.../ 2. politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost.
In, če malce pogledamo v 3. člen Ustave RS lahko dobimo neko definicijo, ki jo sestavljata obe zgornji in ki se (lahko) glasi:
država je politična sila, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast.
In tej sili, seveda politični, se ne moreš umakniti, lahko jo ignoriraš, lahko se ji zoperstavljaš, lahko jo celo menjaš z drugo ... ampak od kar je nastala se je ni moč več znebiti, nihče, ne oni ki lahko skrbijo zase, ne oni ki tega ne zmorejo.
Naj zopet citiram (podarki so moji):
"Pojav
moderne države, sprva v zahodni Evropi in nato skoraj povsod drugod, je torej pomenil problem, ki je zaposlil politične filozofe za naslednjih petsto let. Postavljeni so bili pred
institucijo, ki zahteva neomejeno pravico do upravljanja s človeškimi življenji. Toda kaj opravičuje takšno zahtevo?
V katerih okoliščinah, če sploh katerih, je uveljavljanje politične oblasti legitimno? V kolikšni meri se moramo kot navadni državljani pokoravati zakonom in slediti drugim zapovedim, ki nam jih narekuje? Ta resnična temeljna vprašanja je potrebno razrešiti, če hočemo napredovati k naslednjim poglavjem, kjer nas bo zanimalo, kako bi najbolje zasnovali državo - oziroma kakšna naj bi oblika vladavine - in kje so meje oblasti." (David Miller,
Politična filozofija, Zelo kratek uvod)
Tu pa bi zdaj jaz zastavil vsem nam vprašanje: "Ali je možno znotraj
institucije, ki zahteva neomejeno pravico do upravljanja s človeškimi življenji sploh govoriti o demokraciji?* Teoretično vsekakor, ampak praktično, dejansko? Če lahko govorimo, kaj mora storiti vsak posameznik, da bi o tem lahko govorili in ne zgolj govorili, to demokracijo celo živeli?"
*tu se vedno spomnim "demokratičnega (z, na demokratičen način sprejetimi, zakoni uveljavljeno pravico/dolžnostjo) pošiljanje ljudi v vojno (beri smrt)
