vojko napisal/-a:Ne morem verjeti, da še zdaj ne razumeš tako očitne ironije in štrlečega sarkazma. Vse skupaj okoli tvojega »šublerja« je bila ironija, ja seveda, vključno s »spraševanjem prijateljev inženirjev«, Sancho. Ja, kaj bi si pa mislili o meni, če bi jih spraševal takšne banalnosti? Človek božji, jaz vendar živim v okolju, kjer se je do 1.sv. vojne govorilo skoraj izključno nemško, kjer še danes mrgoli germanizmov, še posebej v tehnični terminologiji. Kot otrok sem pogosto slišal starejše ženske, ki so se pogovarjale: »Ajzenponarov švoger pa durh na ganki tepihe klopfa!«
In potem naj ne bi vedel, kaj je 'šubler'!? Ne smeši se še bolj, opusti to temo, za božjo voljo! Poleg tega sem ti vsaj nekajkrat dokazal, da vsaj malo znam nemško...
Prav, pa naj bo tisto ironija in štrleči sarkazem.
Imaš ti kar koli proti ajzenponarjem, namreč vidim, da se tu in tam "spotakneš" ob njih? Želiš kaj reči?
Ja, prijatelj spoštovani, kaj bova pa potem s temile
shrinkovimi citati:
»/…zato ima v tem smislu vojko pač prav.«
»In zato ima vojko prav, ko pravi oz. citira: "V neevklidski geometriji, geometriji na neravni površini, se razmerja dimenzij kroga določajo drugače. Na krogli je razmerje med obsegom in premerom kroga manjše od π, na sedlu pa večje."
Boš prosil
shrinka, da se jih javno odreče?
Najprej pogrešam citat, kjer
shrink napiše, da
\(\pi\) ni matematična konstanta in da ima
\(\pi\) v različnih geometrijah različne vrednosti. Bo kaj s tem citatom, ali naj zaključim, da si si tam zopet nekaj po svoje razlagal?
No, pa ga bom res prosil, pa ne da se javno odreče svojih besed, zakaj bi to počel temveč, da pojasni, kaj je tam pravzaprav mislil. Skratka, kaj je ciljal z "
ima vojko prav"?
Naj ga najprej malce spomnem, o čemu smo govorili:
@vojko: "Ali je v razmerju obsega kroga do njegovega polmera, ki ga izraža pi kaj več kot le naključno brezdimenzionalno število 3,14....., ali pa odraža neko globljo karakteristiko strukture Prostora?"
@problemi: "Vojko, lahko utemeljiš, da je število "organski" del vesolja? Meni to zveni zelo pitagorejsko (
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pitagorejstvo). No kakor koli, definitivno pa je to razmišljanje povsem metafizično ...
Število \(\pi\) je matematična konstanta, in je kot taka lahko zgolj enaka v vseh drugih, takšnih in drugačnih, vesoljih."
@vojko: "
To preprosto ni res!" Že v linku, ki si ga sam citiral, je za besedami: »Število je matematična konstanta…/« (ostalo je tvoj dodatek) naslednji podatek: »V neevklidski geometriji, geometriji na neravni površini, se razmerja dimenzij kroga določajo drugače. Na krogli je razmerje med obsegom in polmerom kroga manjše od π, na sedlu pa večje.« Kaj šele v črni luknji!"
@problemi: ""Vojko, pa daj preberi si, še piše ti, manjše od
\(\pi\) in večje od
\(\pi\).
V neevklidski geometriji razmerje med obsegom in premerom kroga pač ni \(\pi\). To dejstvo pa samo po sebi v ničemer ne vpliva na konstanto
\(\pi\)."
Tebe bom pa poleg poziva, da končno citiraš kje
shrnik napiše, da
\(\pi\) ni matematična konstanta in da ima
\(\pi\) v različnih geometrijah različne vrednosti, da odgovoriš še na naslednja moja preprosta vprašanja:
Mogoče vprašanje s področja relativistične kvantne mehanike. Naj kar citiram (
http://www.fmf.uni-lj.si/~bregar/Kleinov%20paradoks.pdf):
"Diracova enačba, ki opiše dinamiko enega delca s spinom 1/2 v zunanjem elektromagnetnem polju, ki je opisano s četvercem elektromagnetnega potenciala, ki je funkcija časovne in prostorskih koordinat (kratko označeno z
\(x^b\)) se glasi:
\(\gamma^a\hat{p}_0_a\psi=mc\psi\) (1)
\(\hat{p}_0_a=\hat{p}_a - \hat{Q}A_a x^b\) (2)
\(\hat{p}_a=i\hbar\frac{\partial}{\partial x^a}\) (3)
Moje vprašanje: Vemo, da je
\(\hbar=\frac{h}{2\pi}\), kolikšna je vrednost
\(\pi\) v enačbi (3)?
Vprašal bi tudi naslednje, naj najprej citiram:
"Verjetnost, da sta dve naključno izbrani celi števili tuji je
\(\frac{6}{\pi^2}\) . Verjetnost, da je naključno izbrano celo število deljivo brez kvadrata je
\(\frac{6}{\pi^2}\). Povprečno število načinov zapisa pozitivnega celega števila kot vsote dveh popolnih kvadratov, kjer je vrstni red pomemben, je
\(\frac{\pi}{4}\)". (
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pi)
Kolikšna je vrednost
\(\pi\) v zgornjih verjetnostih?
In pa mogoče še eno vprašanje.
Vemo, kaj je načelo nedoločenosti, zato naj kar zapišem:
\(\Delta x \Delta p\ge\frac{h}{4\pi}\)
Koliko znaša
\(\pi\) v zgornji neenačbi?
In pa če lahko komentiraš naslednji citat:
Is π constant in relativity?
"
Yes. π is a mathematical constant usually
defined as the ratio of the circumference of a circle to its diameter in Euclidean geometry. It can also be defined in other ways; for example, it can be defined using an infinite series:
π/4 = 1 - 1/3 + 1/5 - 1/7 + 1/9 - . . .
In general relativity, space and spacetime are non-Euclidean geometries. The ratio of the circumference to diameter of a circle in non-Euclidean geometry can be more or less than π. For the types of non-Euclidean geometry used in physics, the
ratio is very nearly π over small distances so we do not notice the difference in ordinary measurements.
This does not mean that π changes, because our definition of π specified a Euclidean geometry, not physical geometry.
No new theory or experiment in physics can change the value of mathematically defined constants." (
http://math.ucr.edu/home/baez/physics/R ... GR/pi.html)
Bom moral nehati, samo ne vem še kaj ? Tako, da ...