Je svetlobna hitrost res največja?

[Aniviller]

To so bliznja telesa s komplicirano turbulentno strukturo in nizko hitrostjo z majhnimi prispevki k Dopplerju (tudi ce bi ti imel prav, bi bile meritve se vedno narobe). Za tvoj namen se moras povetiti spektralnim crtam hitrih zvezd, saj vemo, kje morajo biti (poznamo frekvenco absorpcijskih crt). Po tvoje bi torej morala meritev frekvence zaznat NIC premika, meritev valovne dolzine pa obicajni dopplerjev premik?

No, najlazji eksperiment za meritev hitrosti je cas preleta na znani razdalji...

[NIKKI]

Šalo na stran. Kako hitro je tuneliranje? Npr. Pošljemo hitre elektrone skozi kondenzator, polje v njem je dovolj močno, da bi jih zadržalo. Vseeno jih nekaj pride skozi (klasična vaja). Koliko časa potrebujejo tunelirani elektroni za svojo pot skozi kondezator?

[Rozman]

Aniviller, v daljnem vesolju zaznamo še več anomalij, kot v bližnjem. V Wikipediji lahko najdemo opis galaksije M87 - Če velik rdeči zamik spektralne črte pripišemo hitrosti galaksije M87 dobimo nesmiselne rezultate. Po Hubblovem zakonu bi moral plin okrog galaksije M87 krožiti s hitrostjo 550 km/s, mnogo večjo hitrostjo od krožilnih hitrosti zvezd v kateri koli galaksiji. Na osnovi Newtonovega gravitacijskega zakona bi lahko sklepali, da bi morala biti v središču galaksije M87 črna luknja z maso 3 milijard naših Sonc. Rezultat je popolnoma izven pričakovanj. Curki snovi, ki se širijo iz središča galaksije M87, bi se na osnovi Hubblovega zakona morali gibati tako rekoč s svetlobno hitrostjo. Ni razlage in pojasnil, kako naj bi delec grozljivo močni gravitaciji galaksije M87 pobegnil s svetlobno hitrostjo. V daljnem vesolju ne moremo preverjati, kaj se v resnici dogaja, kar zamegli rezultate meritev. Najugodnejši za meritve je glava kometa, kjer iz geometrije gibanja natančno poznamo njeno hitrost, glava kometa ima minimalne turbulence, ima tudi zadostno hitrost za meritev, glej http://anti-energija.com/Clanek_komet.pdf

[shrink]

Aniviller, v daljnem vesolju zaznamo še več anomalij, kot v bližnjem. V Wikipediji lahko najdemo opis galaksije M87 - Če velik rdeči zamik spektralne črte pripišemo hitrosti galaksije M87 dobimo nesmiselne rezultate. Po Hubblovem zakonu bi moral plin okrog galaksije M87 krožiti s hitrostjo 550 km/s, mnogo večjo hitrostjo od krožilnih hitrosti zvezd v kateri koli galaksiji. Na osnovi Newtonovega gravitacijskega zakona bi lahko sklepali, da bi morala biti v središču galaksije M87 črna luknja z maso 3 milijard naših Sonc. Rezultat je popolnoma izven pričakovanj. Curki snovi, ki se širijo iz središča galaksije M87, bi se na osnovi Hubblovega zakona morali gibati tako rekoč s svetlobno hitrostjo. Ni razlage in pojasnil, kako naj bi delec grozljivo močni gravitaciji galaksije M87 pobegnil s svetlobno hitrostjo.

Čisto nakladanje nekoga, ki je pač neizobražen. Priporočam:

http://www.sciencemag.org/content/338/6105/355.abstract

Full text:

Jet-Launching Structure Resolved Near the Supermassive Black Hole in M87

[Rozman]

Ne glede na to, ali izhajamo iz teksta, ki ga navaja Shrink, ali iz - Messier 87 - Wikipedia, the free encyclopedia, ki sem ga povzel v svojem zapisu, oba primera kažeta, da je za meritve hitrosti svetlobe na osnovi ločenega merjenja frekvence in valovne dolžine M87 manj primerna in da je za take meritve mnogo bolj primeren komet.

[shrink]

Ne glede na to, ali izhajamo iz teksta, ki ga navaja Shrink, ali iz - Messier 87 - Wikipedia, the free encyclopedia, ki sem ga povzel v svojem zapisu, oba primera kažeta, da je za meritve hitrosti svetlobe na osnovi ločenega merjenja frekvence in valovne dolžine M87 manj primerna in da je za take meritve mnogo bolj primeren komet.

Ne zavajaj, sem preletel članek na wikipediji in v njem nisem našel tistega, kar sam nakladaš oz. drugače povedano: enostavno si si izmislil, da si povzel ta tekst v smislu "nesmiselnih razultatov", "rezultata popolnoma izven pričakovanj" in da "ni razlage in pojasnil, kako naj bi delec grozljivo močni gravitaciji galaksije M87 pobegnil s svetlobno hitrostjo" ter podobnega. Tako izkrivljanje jasno kaže na tvoj šarlatanski nivo.

[GJ]

Odgovor na moje vprašanje:

No povej vsaj enega proizvajalca in oznako takšnega inštrumenta, ki po tvojem mnenju ustreza tvojim meritvam!

Instrumenti: za merjenje svetlobe iz sončevih izbruhov so primerni interferometri in spektrometri, ki so na satelitu SOHO ali Hinode (ali primerljivi). Za merjenje svetlobe iz kometov pa WHAM interferometer, ki ga imajo na Univerzi Wisconsin, kot sem podrobno navedel v referiranih dokumentih. Za meritev spektralne črte obločnega plamena bi bili potrebni instrumenti (interferometer in spektrometer) z ločljivostjo hitrosti pod 1 km/s.

Non comment...

Lep večer...

[Rozman]

V moji knjigi in drugih mojih zapisih na spletu, so podrobno opisani merilni instrumenti načini merjenja in tudi že izvedene podobne meritve, skupaj z rezultati. Kogar torej zanimajo že izvedene meritve in izvedba namenskih meritev hitrosti svetlobe iz gibajočega vira, bo tudi podatke o instrumentih za izvedbo meritev hitro našel na likih, ki sem jih navajal. Do tja pa je v naši razpravi še daleč. Trenutno še ni mogoče oceniti, ali si sploh želimo izmeriti hitrost svetlobe iz gibajočega vira svetlobe, čeprav je trditev o vedno enaki hitrosti svetlobe brez potrditve te trditve z neposrednimi meritvami 'šarlatanska', če uporabim Shrinkov besednjak.

[shrink]

Do tja pa je v naši razpravi še daleč.

Saj ni razprave: tvoja nakladanja niso vredna piškavega drobiža

Trenutno še ni mogoče oceniti, ali si sploh želimo izmeriti hitrost svetlobe iz gibajočega vira svetlobe, čeprav je trditev o vedno enaki hitrosti svetlobe brez potrditve te trditve z neposrednimi meritvami 'šarlatanska', če uporabim Shrinkov besednjak.

Meritve si želijo le šarlatani, ki seveda zaman upajo na potrditev lastnih šarlatanskih tez, za katere je vsakomur, ki je količkaj naravoslovno razgledan, jasno, da so zgrešene.

[Rozman]

Shrink, hitrosti svetlobe iz gibajočega vira bodo enkrat v bodoče opravljene in odgovorile na dileme, ki se pojavljajo predvsem na forumu 'vprašanj za Einsteina' , če se teh meritev še tako otepamo.

[Aniviller]

Rozman, in kaksne spremembe Maxwellovih enacb predlagas, ki bi se ujemale s tvojo predpostavko o nekonstantni svetlobni hitrosti? In kateri medij bi uvedel, po katerem se svetloba propagira? Ket cim gres na nekonstantno svetlobno hitrost, si nazaj na konceptu etra.

[shrink]

Shrink, hitrosti svetlobe iz gibajočega vira bodo enkrat v bodoče opravljene in odgovorile na dileme, ki se pojavljajo predvsem na forumu 'vprašanj za Einsteina' , če se teh meritev še tako otepamo.

Ne nakladaj, nobenih dilem ni (tudi glede gibajočih virov ne); dileme obstajajo le za šarlatane.

[Rozman]

Anlliver, da bom razumljiv si za uvod oglejva model EM valovanja, kot ga napovedujejo meritve, ki jih opisujem v knjigi; to je model gibanja valovnih front svetlobe v okoliščinah, ko se s hitrostjo svetila spreminja frekvenca svetlobe, ne spreminja pa se valovna dolžina. Elektromagnetni val se v obliki koncentričnih krogov oddaljuje od vira svetlobe z vedno enako, to je s svetlobno hitrostjo. Oblika valovnih front (krogov) ni odvisna od hitrosti opazovalca glede na vir svetlobe. Kadar se opazovalec giblje glede na vir svetlobe, se približuje ali oddaljuje od koncentričnih krogov valovnih front, odvisno od smeri njegovega gibanja. Vir svetlobe pa ves čas ostaja v sredini valovnih front, ki se od vira oddaljujejo s svetlobno hitrostjo v pravilnih koncentričnih krogih. V tem modelu ostaja razdalja med valovnimi frontami, to je valovna dolžina, vedno enaka, ne glede na hitrost opazovalca. Hitrost opazovalca posledično ne vpliva na valovno dolžino valovanja, kar je skladno z rezultati meritev kometa kot tudi z meritvami Sončevih izbruhov, opisanih v knjigi. Gibanje opazovalca glede na vir svetlobe pomeni, da opazovalec zadeva v valovne fronte različno pogosto (z različno frekvenco). Kadar opazovalec potuje proti valovnim frontam, se te na njegovi poti pojavljajo pogosteje, kar je skladno z izmerjeno spremembo frekvence po Dopplerjevem zakonu.

V takem modelu gibanja svetlobe ne rabimo medija. Ugotovimo lahko, da je svetlobno valovanje gibanje EM energije v praznem prostoru, tako kot to pojmuje aktualna fizika. Maxwellove enačbe iz gledišča izvora svetlobe ostanejo enake. Maxwellove enačbe na ponoru pa se v tem modelu razširijo za eno razsežnost, to je hitrost med izvorom svetlobe in opazovalcem. Pri hitrosti nič in celo pri majhnih hitrostih, kot jih zaznavamo na Zemlji so enačbe identične. Ko pa se pojavi večja hitrost med pa moramo enačbe kot rečeno nagraditi z novo razsežnostjo.

[Aniviller]

No, v tem modelu Maxwellove enacbe delujejo samo za koordinatni sistem izvora, ne pa za koordinatni sistem opazovalca (opazovalec bi izmeril nekaj, kar se ne obnasa kot elektromagnetno valovanje), zato tvoja teorija takoj propade.

[Rozman]

Aniviller, nadgradnja Maxwellove enačbe z novim parametrom hitrosti pomeni le to, da se za gibajočega opazovalca spremeni geometrijska oblika EM valovanja. Za majhne hitrosti neznatno, pri večjih hitrostih pa bolj. Še vedno pa je to EM valovanje svetlobe po razširjeni Maxwellovi enačbi.
Vsaka teorija mora biti seveda podprta z meritvijo, tudi ta, ki jo navajam, in to teorijo bo potrdila ločena meritev frekvence in valovne dolžine valovanja iz gibajočega vira.
Zakaj pravim 'bo' in ne 'bi' ? V knjigi sem navedel vsaj deset meritev, kjer je iz opisa meritve jasno, kaj je bilo izmerjeno - to da hitrost izvora svetlobe vpliva le na frekvenco ne pa na valovno dolžino. To je opazno v rezultatih meritev v obrazložitvi pa prikrito. V fiziki torej ni problem meritve, problem je kdo si bo upal v članku opisati meritve skladno z dobljenimi rezultati. Ta namreč postavlja na kocko svojo kariero, ne zato, ker to ne bi držalo, pač pa zato, ker obstaja nevarnost, da bi ga 'krokarji' raztrgali, preden bo dokazal.