Bargo: Vera, verjame v obstoj nečesa, kar ne uspemo (še) dokazati, mogoče nikoli niti ne bomo uspeli, vendar zagotovo pogajna kolo napredka.
Ne smeš nikoli pozabiti na besede Goedla "Ni me mogoče dokazati !" znotraj univerzalnega jezika ! Če tako, potem moraš verjeti,
ker vera je vgrajena v matematiko !
Igy: Eh, Bargo pač ne razume, kaj pomeni beseda vernik. On vsakogar, ki verjame (ne veruje!) v nekaj imenuje vernik, kar je seveda napačno.
Verjeti v nekaj in verovati v nekaj ni enako.
Bargo: Mogoče imaš prav. Lahko pojasniš razliko med verjeti in verovati ?
Recimo, kaj je pravilno : Verjamem v znanost ? Verujem v znanost ? in pa v čem je razlika
Igy : Oboje. Razlika je v pomenu.
Če mi atomski fizik reče, da je možno na osnovi fisije pridobivati elektriko, mu verjamem.
Če mi astronom reče, da luna kroži okoli zemlje, mu verjamem.
Če mi papež reče, da je Kristus pred malo manj kot 2013 leti vstal od mrtvih, mu ne verjamem.
Nekateri pa mu verjamejo. Kakšen dokaz je posredoval? Nobenega. Niti najmanjšega. Nič. Zero.
Lahko take ljudi imenujemo verniki? Vsekakor. Te resnice se držijo kot pijanec plota, nič jih ne more omajati in na koncu bi morali vsi
drugi njim dokazovati, na temu ni tako.
Bargo, kapiš?
Bargo: Pojasnil nisi ničesar, razen tvojih lastnih kriterijev.
igy napisal/-a:Kaj pa ti drugega počneš?
Hm. Naštel sem nekaj dejstev, recimo SSKJ ter kakšno trditev, ki jo lahko ovržeš ! Predvsem pa ČUSTEV IN RAZUMA ni mogoče deliti !
Ponovimo :
SSKJ je napisal/-a: napisal/-a:
VEROVATI:
1. imeti zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil: raziskovali so, kako verujejo primitivna ljudstva / ateisti ne verujejo; preganjali so ljudi, ki so verovali
2. preh. biti prepričan o obstoju, resničnosti česa, kar uči vera: verovati v boga, posmrtno življenje ♦ rel. verovati v Kristusa // biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega; verjeti: verovati v čarovnice, usodo / veruje, da črna mačka prinaša nesrečo
3. biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega: verovati v prijateljstvo, resnico, srečo / verovali so, da bodo zmagali
4. v zvezi z v biti prepričan o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa: verovati v ljudi; verovali so v delavski razred / veruje v njihovo nadarjenost
5. ekspr., z dajalnikom biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga; verjeti: mladina jim več ne veruje / ne veruje tem besedam verujóč -a -e: pridružil se jim je, verujoč, da ga bodo pripeljali na cilj; verujoči ljudje verni; sam.: ateisti in verujoči
VERJETI:
1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico: opravičil se je, da je bolan, pa tega niso verjeli; teh govoric ne verjamejo; ne verjame zgodbi o njegovi rešitvi; vse verjame; sam verjame, kar govori
2. biti prepričan o možnosti, obstoju česa domnevanega, predpostavljanega, napovedovanega: tega ni mogoče dokazati, to lahko le verjameš; verjamem to, kar vidim; verjeli so, da je v globini voda / ne verjame v njegovo nedolžnost; sam pri sebi verjame, da so krivi; težko verjamem, da bo še kdaj hodil // biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega: verjeti v mir, rešitev; verjeli so, da bodo zmagali
3. biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega: verjeli so v čarovnice, duhove / verjeli so, da so nekatera števila nesrečna; verjeti v vraže
4. z dajalnikom biti prepričan o kom, da govori resnico: verjeti pričam; otroku je težko verjeti / tega vam ne verjamem; ničesar, ekspr. niti besedice mu ne verjame; verjamemo vam, da niste mogli / ekspr. verjeti časopisom, poročilu // biti prepričan o kom, da je njegovo mnenje pravilno: oče jih je opozarjal, pa mu niso verjeli; imel je dosti izkušenj, zato so mu verjeli; verjeti zdravniku / verjeli so njegovi oceni položaja; verjeti teoriji // biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga: dekle fantu ne verjame več; nič mu ne verjame, vsega je zmožen; ekspr. slepo so verjeli svojim voditeljem / verjeli so njegovim obljubam / ekspr. verjeti komu na besedo
5. v zvezi z v biti prepričan o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa: verjame v svoje otroke; verjeti v umetnika / verjeti v idejo, načrt
6. ekspr., v prislovni rabi izraža podkrepitev trditve: če verjameš ali ne, morja še nisem videl; žal nam je, lahko nam verjamete / verjemite ali ne, odkrili so zaklad // z odvisnim stavkom izraža presenetljivost povedanega, videnega: človek ne bi verjel, da je kaj takega mogoče; ne more verjeti, da je res; komaj verjamem, da ste to res vi
7. v medmetni rabi izraža sprejemanje česa za resnično: oprostite, nisem nalašč. Verjamem; hujskal je delavce. Ne verjamem ● ekspr. svojim lastnim očem, ušesom ni mogel verjeti zelo se je čudil temu, kar je videl, slišal; ekspr. laže, da sam sebi verjame zelo; ekspr. ne verjame ne v boga ne v hudiča je popolnoma brez vere; verjame v svoj prav zelo je prepričan o pravilnosti svojega mnenja, ravnanja; siti lačnemu ne verjame ♪
VERNIK:
1. pripadnik kake vere: verniki se zbirajo k molitvi
2. ekspr., s prilastkom kdor veruje v kaj sploh: verniki v nadosebne ideale, revolucijo
3. ekspr., s prilastkom vnet zagovornik, privrženec: gledališki verniki; verniki tehničnega razvoja
Videti je, kot da nočeš biti vernik ! Dobro, glede na navedeno, veruješ v "atomskega fizika", "astronoma" in ne verjameš Papežu, ker ni dokaza !
Sedaj sem pa resnično zmeden ! Kako dokažeš atomskega fizika, da bi mu lahko verjel ?
Mogoče nekaj lažjega : "Dokaži, da vera ni vgrajena v matematiko !"
Postavi se tudi vprašanje ali je potrebno dokaz razumeti(ponoviti dokazovanje !) ali samo sprejeti dejstva, ki jih podaja avtoriteta ?
Recimo, ali verjameš, da se informacije ne izgubijo v črni lukni ter da je količina hranjenih informacij odvisna od povšine črne lukne in ne od njenega volumna ?
Pri vsem tem je Papeža, še najbolj enostavno dokazati.
Ja, da ne pozabim, javi, kot boš začel verjeti Albertu, glede največje hitrosti.