Sončevo aktivnost merijo na podlagi peg. Ali soncu skladno s tem niha tudi temperatura?
Zanima pa me predvsem zakaj sploh niha? Predvidevam, da je v ozadju pač neka naravna regulacija v stilu: ko se mu T poveča se razširi in se zato v naslednjem koraku zmanjša zlivanje jeder, in temperatura spet pade, itd.
Ampak kako da se ne izniha? Očitno zadeva ni dušena ali pa se dušenje ravno skompenzira z dodano energijo?
Sončev cikel
Re: Sončev cikel
Ja, kar se je mislilo zadusit, se je ze zdavnaj, vsi pojavi ki jih vidis so gnani. Taki cikli vedno pridejo pri nelinearnih pojavih. V sistemu z dodajano energijo se vedno vzpostavi neko stabilno stanje, ki je bodisi konstantno, periodicno, kvaziperiodicno ali kaoticno, odvisno od tega kako huda dinamika je. Primeri naravnih periodicnih pojavov pri nelinearnih sistemih so recimo kapljanje vode iz pipe (imas lahko konstanten pretok, kapljanje pa ima doloceno periodo), brbotanje pri vrenju vode, zvizganje vetra (vrtinci), variacije podnebja in morskih tokov,...
Dogajanje na soncu je podobnega izvora. Zlivanje jeder poteka v srediscu, in tisto je na sreco stabilno in se ne briga za magnetna polja na povrsini (spremembe v srediscu rabijo precej casa, da pridejo do povrsine, in 11 let je prekratka doba, da bi bila bistveno povezana s tem). Povrsinski efekti na soncu so nekaj svojega - vse kar se dogaja s soncevo korono, in proturberancami, vse to je povezano z magnetizmom. Glavno gonilo soncevega cikla je dinamicni magnetizem: zaradi konvekcije in rotacije in vseh kompliciranih dogajanj, se plazma na soncu vrtinci in spreminja smer zaradi magnetnega polja, po drugi strani pa gibanje plazme samo po sebi tvori novo polje. To vodi v zelo zapleten ciklicen pojav, ki ocitno med drugim dobi to 11-letno periodo (in kup daljsih manj izrazitih periodicnih pojavov). Vplivov je cel kup - poleg magnetizma lahko igrajo vlogo plimske sile Jupitra in Saturna, in se kaj bi se naslo. Sonce je pac "mehko" (tekoce) in ima zelo burno dogajanje - imas vse, od tokov, valov, konvekcije, temperaturnih variacij, magnetnih ucinkov, posledicnega soncnega vetra,.... in bi lahko rekli, da je eden izmed najbolj zapletenih fizikalnih sistemov nasega osoncja.
Temperatura povrsja tudi nima nic veze s temperaturo notri. V jedru, kjer poteka zlivanje, je temperatura na nivoju miljonov. Temperatura povrsine je v ravnovesju tako, da kolikor se energije proizvede znotraj, toliko jo odda preko sevanja. Temperatura sonceve povrsine je v povprecju zelo stabilna (seveda so pa pege drugacne temperature kot drugje - ni cisto enakomerno, lokalno obnasanje igra vlogo).
Ko zacne enkrat hitrost zlivanja nihat, smo v tezavah - to bi pomenilo, da sonce prehaja v naslednjo fazo zveznega razvoja, in ko se to dogaja, se zacne tudi napihovat in krcit in odmetavat material v vesolje. Tega nocemo
Dogajanje na soncu je podobnega izvora. Zlivanje jeder poteka v srediscu, in tisto je na sreco stabilno in se ne briga za magnetna polja na povrsini (spremembe v srediscu rabijo precej casa, da pridejo do povrsine, in 11 let je prekratka doba, da bi bila bistveno povezana s tem). Povrsinski efekti na soncu so nekaj svojega - vse kar se dogaja s soncevo korono, in proturberancami, vse to je povezano z magnetizmom. Glavno gonilo soncevega cikla je dinamicni magnetizem: zaradi konvekcije in rotacije in vseh kompliciranih dogajanj, se plazma na soncu vrtinci in spreminja smer zaradi magnetnega polja, po drugi strani pa gibanje plazme samo po sebi tvori novo polje. To vodi v zelo zapleten ciklicen pojav, ki ocitno med drugim dobi to 11-letno periodo (in kup daljsih manj izrazitih periodicnih pojavov). Vplivov je cel kup - poleg magnetizma lahko igrajo vlogo plimske sile Jupitra in Saturna, in se kaj bi se naslo. Sonce je pac "mehko" (tekoce) in ima zelo burno dogajanje - imas vse, od tokov, valov, konvekcije, temperaturnih variacij, magnetnih ucinkov, posledicnega soncnega vetra,.... in bi lahko rekli, da je eden izmed najbolj zapletenih fizikalnih sistemov nasega osoncja.
Temperatura povrsja tudi nima nic veze s temperaturo notri. V jedru, kjer poteka zlivanje, je temperatura na nivoju miljonov. Temperatura povrsine je v ravnovesju tako, da kolikor se energije proizvede znotraj, toliko jo odda preko sevanja. Temperatura sonceve povrsine je v povprecju zelo stabilna (seveda so pa pege drugacne temperature kot drugje - ni cisto enakomerno, lokalno obnasanje igra vlogo).
Ko zacne enkrat hitrost zlivanja nihat, smo v tezavah - to bi pomenilo, da sonce prehaja v naslednjo fazo zveznega razvoja, in ko se to dogaja, se zacne tudi napihovat in krcit in odmetavat material v vesolje. Tega nocemo