fizika
Re: fizika
b) zakaj pa kar ne locis spremenljivk in integriras? Ce dovolj dolgo pocakas, sigurno ta priblizek ne bo v redu (ce dobro razmislis, bos namrec pri neki temperaturi dosegel ravnovesje med izgubami in dovajanjem: rezultat je eksponentno priblizevanje tej temperaturi).
c) ko imas T(t), lahko se enkrat pointegriras samo zadnji clen (toplotne izgube). Ni pa treba, saj ves, da se je delo P*t porabilo za segrevanje (m*c*(T(koncna)-T(zacetna)) in za izgube (to pa isces).
Leca: sredinski zarek se ne lomi: najbolj skrajni sredinski zarek (pod kotom 0.25 stopinj - pol zornega kota v vsako smer) mora past ravno na rob plastike, torej
\(\frac{r}{f}=\tan 0.25^\circ\)
kjer lahko uporabis tudi, da je kot majhen in izenacis tangens s kotom.
c) ko imas T(t), lahko se enkrat pointegriras samo zadnji clen (toplotne izgube). Ni pa treba, saj ves, da se je delo P*t porabilo za segrevanje (m*c*(T(koncna)-T(zacetna)) in za izgube (to pa isces).
Leca: sredinski zarek se ne lomi: najbolj skrajni sredinski zarek (pod kotom 0.25 stopinj - pol zornega kota v vsako smer) mora past ravno na rob plastike, torej
\(\frac{r}{f}=\tan 0.25^\circ\)
kjer lahko uporabis tudi, da je kot majhen in izenacis tangens s kotom.
Re: fizika
Prosil bi, če mi lahko navedete primere z navorom iz vsakdanjega življenja. Hvala
Re: fizika
Kaj pa če greš ven na zrak s prijateljem na gugalnico, skupaj malo razmislita in nato prideš na forum s svojimi idejami, ki jih mi popravimo, pokomentiramo? Namreč tega je res ogromno in si ravnokar pokazal, da se ti ne ljubi niti malo razmislit.urban2012 napisal/-a:Prosil bi, če mi lahko navedete primere z navorom iz vsakdanjega življenja. Hvala
ps.: Glede gugalnice mislim povsem resno.
Re: fizika
Imam težavo z nalogo. Naloga se glasi: Avtomobil vozi po vodoravni cesti s hitrostjo v=50 km/h. Nato zavre tako, da kolesa zablokirajo. Koeficient trenja med gumami in cesto je kt=0,6. Kako dolga je zavorna pot avomobila ? Zanimam me kako se naloge lotit. Za odgovore se zahvaljuje. LP
Re: fizika
Ce kolesa zablokirajo, je isto kot drsenje klade. Imas konstantno silo trenja (to dobis iz sile teze in koeficienta trenja), in delo trenja mora porabiti vso kineticno energijo:
\(A=W_k\)
\(F_{tr} x=\frac12 mv_0^2\)
\(mg k_{tr}x=\frac12 mv_0^2\)
\(x=\frac{v_0^2}{2gk_{tr}}\)
\(A=W_k\)
\(F_{tr} x=\frac12 mv_0^2\)
\(mg k_{tr}x=\frac12 mv_0^2\)
\(x=\frac{v_0^2}{2gk_{tr}}\)
Re: fizika
Hvala za odgovor. Naloga ima nadaljevanje: Za koliko procentov se podaljša zavorna pot avtomobila pri vožnji po klancu navzdol v primerjavi z vožnjo po vodoravni cesti, če je naklon klanca fi=10°. Torej je enačba (m*g*kt*cos(fi)*x) ali je potrebno upoštevat statično in dinamično komponento ? Če je klanec je sedaj prisotna tudi potencialna enargija ? LP
Re: fizika
Tako je, tudi potencialno energijo imas. Ce ponovis zgodbo, imasjernejbla napisal/-a:Hvala za odgovor. Naloga ima nadaljevanje: Za koliko procentov se podaljša zavorna pot avtomobila pri vožnji po klancu navzdol v primerjavi z vožnjo po vodoravni cesti, če je naklon klanca fi=10°. Torej je enačba (m*g*kt*cos(fi)*x) ali je potrebno upoštevat statično in dinamično komponento ? Če je klanec je sedaj prisotna tudi potencialna enargija ? LP
\(A=W_k+\Delta W_p\)
\(F_{tr}x=\frac12 mv_0^2+mgh\)
Zdaj uporabis pravokotni trikotnik in s tem zvezo \(h=x\sin \phi\). In seveda tvoj pravilen izraz za silo trenja:
\(mgk_{tr}x\cos\phi =\frac12 mv_0^2+mgx\sin\phi\)
\(x=\frac{v_0^2}{2g(k_{tr}\cos\phi-\sin\phi)}\)
Rezultat ves, da je smiseln, saj pri znanem kotu za zdrs, ko je \(k_{tr}=\tan\phi\), postane zavorna pot neskoncna.
Re: fizika
Ali mi lahko razložite kako priti do enačbe za naslednjo nalogo?
Okrogla posoda je pri strani priključena na živosrebrni manometer. Višina živega srebra v priključenem kraku je za 26 cm pod središčem krogle, v odprem kraku pa je za 20 cm nad gladino v priključenem kraku. Kolikšen je polmer posode, če je ta zgoraj odprta in napolnjena z vodo? Skice nažalost nimam.
Okrogla posoda je pri strani priključena na živosrebrni manometer. Višina živega srebra v priključenem kraku je za 26 cm pod središčem krogle, v odprem kraku pa je za 20 cm nad gladino v priključenem kraku. Kolikšen je polmer posode, če je ta zgoraj odprta in napolnjena z vodo? Skice nažalost nimam.
Re: fizika
Imas izenacenje hidrostatskega tlaka stolpca zivega srebra (razlika med zgornjo in spodnjo gladino je 20cm), in hidrostatskega tlaka vode, ki pritiska s stolpcem 26cm+R (gladina zivega srebra je 26cm pod sredino krogle, do vrha krogle je pa se en neznani polmer R krogle). Zdaj to samo izenacis, upostevas razlicne gostote, izrazis R.
Re: fizika
Ali moram pri katerih od tlakov upoštevati še zračni tlak?
Re: fizika
Ali mi lahko poveste, če je rešitev 2,456 m pravilna?
Re: fizika
Odprto je na obeh straneh, tako da se zunanji tlak pokrajsa.
Re: fizika
Enostavno si zapišeš od česa je izhod odvisen (kdaj mora biti nič).
V tvojem primeru (z |X| označim obratno vrednost |X| ker ne vem kako vi označujete) je:
f = A |B| C + A B C = A C (|B| + B) = A C
Torej rabiš ena AND vrata v katera gresta vhod a in c .. b vhod pa lahko ostane nevezan.
Re: fizika
Analitična določitev rezultante:
F1= 300N
F2= 300
KOT1= 30°
KOT2= 25°
Žal ne morem naložiti priponke, ker sem dosegel, bom pa poskušal kar se da podrobno opisati.
Na koncu vponke delujeta 2 sili. Obe sta veliki 300. F1 leži pod kotom 30°od vodoravne premice ki gre pravokotno skozi njuno izhodišče (severno od premice), F2 pa leži pod kotom 25°(južno od premice). Kakšna je velikost rezultante in pod kakšnim kotom leži v odnosu s premico?
F1= 300N
F2= 300
KOT1= 30°
KOT2= 25°
Žal ne morem naložiti priponke, ker sem dosegel, bom pa poskušal kar se da podrobno opisati.
Na koncu vponke delujeta 2 sili. Obe sta veliki 300. F1 leži pod kotom 30°od vodoravne premice ki gre pravokotno skozi njuno izhodišče (severno od premice), F2 pa leži pod kotom 25°(južno od premice). Kakšna je velikost rezultante in pod kakšnim kotom leži v odnosu s premico?