obrazložitev definicije "Bog je...."

[distraktus]

Ostala tvoja vprašanja, so nesmiselna, vsaj dokler ne odgovoriš na zgornja!

Čemu nesmiselna? Ne moreš vprašanje vreči v koš nesmislov. Vsako vprašanje ima lahko smisel. Kaj, če te recimo vprašam: ... obstaja trikotnik s seštevkom notranjih kotov z več kot 180 stopinjami?

Ali obstaja tak "trikotnik"?

Baje ja: http://en.wikipedia.org/wiki/Spherical_geometry.

[Rock]

Ostala tvoja vprašanja, so nesmiselna, vsaj dokler ne odgovoriš na zgornja!
----------------
Čemu nesmiselna? Ne moreš vprašanje vreči v koš nesmislov. Vsako vprašanje ima lahko smisel. Kaj, če te recimo vprašam: ... obstaja trikotnik s seštevkom notranjih kotov z več kot 180 stopinjami?
----------------
Ali obstaja tak "trikotnik"?
---------------
Baje ja: http://en.wikipedia.org/wiki/Spherical_geometry.

Tipično razmišljanje kvazi-naravoslovja. (Take logične napake so bile razkrinkane brez težav že v antiki.)

[shrink]

Ostala tvoja vprašanja, so nesmiselna, vsaj dokler ne odgovoriš na zgornja!
----------------
Čemu nesmiselna? Ne moreš vprašanje vreči v koš nesmislov. Vsako vprašanje ima lahko smisel. Kaj, če te recimo vprašam: ... obstaja trikotnik s seštevkom notranjih kotov z več kot 180 stopinjami?
----------------
Ali obstaja tak "trikotnik"?
---------------
Baje ja: http://en.wikipedia.org/wiki/Spherical_geometry.

To je tipično razmišljanje kvazi-naravoslovja. (Take logične napake so bile razkrinkane brez težav že v antiki.)

Hah, nedeljski pravnik: pa saj ni presenetljivo, da človek tvojih "kompetenc" še ni slišal za neevklidsko geometrijo.

[Rock]

Ostala tvoja vprašanja, so nesmiselna, vsaj dokler ne odgovoriš na zgornja!
----------------
Čemu nesmiselna? Ne moreš vprašanje vreči v koš nesmislov. Vsako vprašanje ima lahko smisel. Kaj, če te recimo vprašam: ... obstaja trikotnik s seštevkom notranjih kotov z več kot 180 stopinjami?
----------------
Ali obstaja tak "trikotnik"?
---------------
Baje ja: http://en.wikipedia.org/wiki/Spherical_geometry.

To je tipično razmišljanje kvazi-naravoslovja. (Take logične napake so bile razkrinkane brez težav že v antiki.)

Hah, nedeljski pravnik: pa saj ni presenetljivo, da človek tvojih "kompetenc" še ni slišal za neevklidsko geometrijo.

Hotel sem že končati za danes, pa sem še videl "odgovor". Nisem si mogel kaj, da ne žrtvujem še nekaj sekund.
Torej: Hvala za "pojasnilo". - Je kronski dokaz (več kot gotovost). (Mislim, da je odveč precizirati, dokaz česa je, kajti zaključek izrecno sledi iz opisanih elementov.)

[shrink]

To je tipično razmišljanje kvazi-naravoslovja. (Take logične napake so bile razkrinkane brez težav že v antiki.)

Hah, nedeljski pravnik: pa saj ni presenetljivo, da človek tvojih "kompetenc" še ni slišal za neevklidsko geometrijo.

Hotel sem že končati za danes, pa sem še videl "odgovor". Nisem si mogel kaj, da ne žrtvujem še nekaj sekund.
Torej: Hvala za "pojasnilo". - Je kronski dokaz (več kot gotovost). (Mislim, da je odveč precizirati, dokaz česa je, kajti zaključek izrecno sledi iz opisanih elementov.)

Seveda, nedeljski pravnik: gre za kronski dokaz tvoje neozobraženosti oz. če ti je ljubše - tvojih kvazi kompetenc.

[smolejleo]

Seveda, nedeljski pravnik: gre za kronski dokaz tvoje neozobraženosti oz. če ti je ljubše - tvojih kvazi kompetenc.

Ohoho, če bi kdo izmed "nasprotnikov" tole napisal, bi g. Shrink v slogu svojega dadaizma že udarjal:
neozobraženost - nabavi si že enkrat SSKJ, ozobrazi se, snovnišilček, ali ti že piša vod, ali si pilpostmen, idgovor je že v tvoji ozjavi quasi exexpert: gre za kronski dokaz tvoje neoizobraženosti oz. če ti je ljubše - tvojih kvazo kompitenz.

[bargo]

Trditi, da ga ni je povsem enako, kot trditi da je.

Nisem trdil, da ga ni, je pa zaenkrat verjetnost, da je, enaka ničli.

Nisem prepričan, da razumeš pojem verjetnost, ali pač ?

In, ker mi ne vemo, kaj je "izven" vesolja (če sploh kaj je), ne moremo z gotovostjo trditi, da ga ni. Ampak, dokler ni dokazov, ga pač ni.

Videti je, da si boga izgnal iz vesolja! Tako za vsak slučaj, če obstaja, ali kako ?

Recimo, začneš s študijem fizike! Če te nebodo impresionirale vse fine nastavitve vesolja, imaš še zmeraj problem z nič oz. ničlo. Kaj je nič ? Kaj je 0 ?
Če imaš odgovor, in te ni zamajalo, potem je pred teboj naslednji izziv: Kaj je foton ?
Če prestaneš ta test, ja potem sledi sledeće vprašanje : Od kot je "prišla" točka, ki je povzročila nastanek prostor-časa ? Lahko tudi poenostaviva in je nič tako blizu kakor želimo tako, da bomo tudi ostali imeli možnost razumeti.

Seveda vsakega impresionira vesolje, fizika, kvantna mehanika, strune, kvarki, atomi, galaksije, živa narava, črne luknje, ampak enkrat bomo verjetno dobili odgovor na vse te "pojave".

Od koga bomo dobili odgovor ?

Kje je naše vesolje, kaj je bilo pred njim - to so že druga vprašanja, na katera mislim, da ne bo nikoli odgovora (ali pa - kdo ve, kam še pridemo z znanjem).

Mogoče pa je vesolje vse kar je in je od vekomaj ? Eno in edino, nič in vse hkrati.

Kaj je nič, sprašuješ? Če filozofiram, ni nič nič, ker niča ni, torej tudi definicija ne more obstajati za nekaj, česar ni.

Postaviš trditev, da niča ni in na podlagi svoje trditve, argumentiraš, da ni moč definirati niča. Veš trditve, ponavadi pridejo na koncu, pa še to z neko stopnjo verjetja Na začetku postaviti trditev je enostavno, recimo Bog je, je eno in edino in nič hkrati.

Prav tako se lahko vprašaš, kaj je neskončnost. Si jo lahko zamisliš?

Seveda. Neskončnost je nek "čuden" proces. Ja, lahko jo mislim, ne morem si jo zamisliti. To je fascinantno, da lahko neko končno bitje misli neskončnost, a ne ? Razumeti je mogoče, da neskončno delcev sešteješ in dobiš končno vrednost ! Še več, razumeti je mogoče, da obstaja takšna neskončnost, ki jo je mogoče celo šteti in da obstaja taka neskončnost, ki jo ni mogoče pod nobenim pogojem prešteti. Torej obstajajo celo neka pravila znotraj neskončnosti same. Videti je, da obstaja tudi neskončno na neskončno neskončnosti. Torej, obstaja možnost, da je vsaka končnost NESKONČNA ?!

Ostala tvoja vprašanja, so nesmiselna, vsaj dokler ne odgovoriš na zgornja!

Čemu nesmiselna? Ne moreš vprašanje vreči v koš nesmislov. Vsako vprašanje ima lahko smisel. Kaj, če te recimo vprašam: bi se bumerang vrnil, če bi ga vrgel na luni? Ali: obstaja trikotnik s seštevkom notranjih kotov z več kot 180 stopinjami? Vprašanji samo po sebi nista pomembni. Ali pač?

Res je, da ima lahko obče nesmisleno vprašanje smisel za posameznika. Smisel torej zmeraj določa posamaznik. Vendar je koristno vedeti, da obstajajo nesmiselna vprašanja. Recimo da so to takšna, čigar ustreznost odgovora je odvisena od trenutne situacije. Lahko se sprašuješ o barvi krožnice in lahko podaš tudi odgovore. Vendar je koristno vedeti, da samo vprašanje po lastnosti, še zdaleč ne pomeni, da je lastnost lastna tudi objektu(subjektu!). Vprašanje ne pripiše lastnosti !
Ja, poznamo trikotnik, čigar vsota notranjih kotov je natanko 270 stopinj!

Videti pa je, da si britha in zate so zgornja vprašanja mačji kašelj tako, da kar pogumno deli odgovore z nami!

Zakaj brihta? Postavil sem vprašanja in nekatera vprašanja te, kot kaže, motijo.

Narobe zaključuješ, da me motijo vprašanja. Imam pa občutek, da nisi postavljal vprašanj, da bi dobil odgovore, ker te že tako poznaš. Vidiš, zato brihta!

[Roman]

Ja, lahko jo mislim, ne morem si jo zamisliti.

Med misliti in zamisliti ni take razlike, verjetno si hotel misel primerjati s predstavo. V bistvu si neskončnost lahko (za)mislimo, ne moremo pa si je predstavljati.

To je fascinantno, da lahko neko končno bitje misli neskončnost, a ne ?

Nič bolj, kot je fascinantno to, da sploh mislimo.

Razumeti je mogoče, da neskončno delcev sešteješ in dobiš končno vrednost !

To matematično ni res.

Še več, razumeti je mogoče, da obstaja takšna neskončnost, ki jo je mogoče celo šteti

Ja, ampak šteješ samo v končnem.

in da obstaja taka neskončnost, ki jo ni mogoče pod nobenim pogojem prešteti.

Od tega, kaj misliš s štetjem, je odvisna resničnost tvoje trditve.

Torej, obstaja možnost, da je vsaka končnost NESKONČNA ?!

V matematiki ne.

[bargo]

Ja, lahko jo mislim, ne morem si jo zamisliti.

Med misliti in zamisliti ni take razlike, verjetno si hotel misel primerjati s predstavo. V bistvu si neskončnost lahko (za)mislimo, ne moremo pa si je predstavljati.

O, pa je velika razlika. Zamisliti je lahko konec procesa misliti ali pa vsaj postanek. Misliti je trajen proces. Nisel prepričan, če lahko nehaš misliti? Bil bi vesel, če pojasniš razliko med predstavljati in (za)misliti.

To je fascinantno, da lahko neko končno bitje misli neskončnost, a ne ?

Nič bolj, kot je fascinantno to, da sploh mislimo.

No, sedaj si lahko domišljam kakšni so tvoji kriteriji za fascinantnost.

Razumeti je mogoče, da neskončno delcev sešteješ in dobiš končno vrednost !

To matematično ni res.

Seveda, pa tudi fizikalno ni, mogoče tudi religijsko ne ustreza. Ne razumem, zakaj je bila potrebna takšna ugotovitev?

Še več, razumeti je mogoče, da obstaja takšna neskončnost, ki jo je mogoče celo šteti

Ja, ampak šteješ samo v končnem.

hm. Že mogoče, če mi poveš kje je začetek ?

in da obstaja taka neskončnost, ki jo ni mogoče pod nobenim pogojem prešteti.

Od tega, kaj misliš s štetjem, je odvisna resničnost
tvoje trditve.

Saj ničesar ne trdim. Samo svojo predstavo sem podal. No, lahko pa štetje definirava, kot preslikavo na naravna števila. Torej kako je tedaj z resničnostjo ?

Torej, obstaja možnost, da je vsaka končnost NESKONČNA ?!

V matematiki ne.

Kako da ne ?

[Roman]

O, pa je velika razlika.

Ne za najin primer.

Bil bi vesel, če pojasniš razliko med predstavljati in (za)misliti.

V ta namen zadošča definicija iz SSKJ: predstava 2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav. Za zamisel predstava ni nujna.

Razumeti je mogoče, da neskončno delcev sešteješ in dobiš končno vrednost !

To matematično ni res.

Seveda, pa tudi fizikalno ni, mogoče tudi religijsko ne ustreza. Ne razumem, zakaj je bila potrebna takšna ugotovitev?

Da postane jasno, da ni res, da je povedano mogoče razumeti.

No, lahko pa štetje definirava, kot preslikavo na naravna števila. Torej kako je tedaj z resničnostjo ?

V resničnosti ni neskončnega. Pogovarjava se lahko samo znotraj matematike. In ja, z naravnimi števili lahko preštejemo vse števno neskončne množice.

Torej, obstaja možnost, da je vsaka končnost NESKONČNA ?!

V matematiki ne.

Kako da ne ?

Ker se končne množice po številu elementov razlikujejo od neskončnih.

[bargo]

O, pa je velika razlika.

Ne za najin primer.

Spomni me, kaj je že najin primer ? Občutek imam, da se pogovarjava mimo. Bargo : "Neskončnost je proces !"

Bil bi vesel, če pojasniš razliko med predstavljati in (za)misliti.

V ta namen zadošča definicija iz SSKJ: predstava 2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav. Za zamisel predstava ni nujna.

Dozdeva se mi, da je oboje globoko subjektivno in nisem prepričan, da obstajajo objektivni kriteriji delitve subjetivnih zaznav.

Bargo: Torej, obstaja možnost, da je vsaka končnost NESKONČNA ?!
Roman : V matematiki ne.
Bargo : Kako da ne ?
Roman : Ker se končne množice po številu elementov razlikujejo od neskončnih.
Bargo : Ja to seveda drži, vendar ne izpobija moje misli!

No, lahko pa štetje definirava, kot preslikavo na naravna števila. Torej kako je tedaj z resničnostjo ?

V resničnosti ni neskončnega.

Torej je resničnost končna ?

Pogovarjava se lahko samo znotraj matematike. In ja, z naravnimi števili lahko preštejemo vse števno neskončne množice.

Seveda, saj to je ravno definicija števne neskončnosti in prvi rez v spoznavanju neskončnosti, ki le-to začne "deliti" na vsaj dva dela.

[problemi]

V resničnosti ni neskončnega.

Zakaj ne oziroma na podlagi katerih argumentov trdiš kar trdiš? Ne trdim, da nimaš prav, zgolj argumenti za to tvojo trditev me zanimajo.

Pogovarjava se lahko samo znotraj matematike.

Pogovarjata se lahko samo znotraj matematike, ki je ... kaj ... nekaj zunanjega resničnosti, nekaj izven resničnosti, nekaj "meta" ... al kaj želiš tu reči?

[shrink]

Seveda, nedeljski pravnik: gre za kronski dokaz tvoje neozobraženosti oz. če ti je ljubše - tvojih kvazi kompetenc.

Ohoho, če bi kdo izmed "nasprotnikov" tole napisal, bi g. Shrink v slogu svojega dadaizma že udarjal:
neozobraženost - nabavi si že enkrat SSKJ, ozobrazi se, snovnišilček, ali ti že piša vod, ali si pilpostmen, idgovor je že v tvoji ozjavi quasi exexpert: gre za kronski dokaz tvoje neoizobraženosti oz. če ti je ljubše - tvojih kvazo kompitenz.

Hah, hobi kozmolog, a ti ni kapnilo, da gre za očiten tiskarski škrat? Seveda pa je hobi nakladačem tvoje sorte, ki se spotikajo ob tiskarske škrate, a so sami dejansko polpismeni, treba gledati pod prste - in to bom z veseljem počel, dubisthobifirales.

[bargo]

Pogovarjata se lahko samo znotraj matematike, ki je ... kaj ... nekaj zunanjega resničnosti, nekaj izven resničnosti, nekaj "meta" ... al kaj želiš tu reči?

Vesel sem te prijatelj! Resnično me zanima, kaj in kako razmišlja, Roman, glede resničnosti in končnosti. Dozdeva se mi, da obstaja celo možnost, da postane matematika neresnična.

[Rock]

Hah, nedeljski pravnik: pa saj ni presenetljivo, da človek tvojih "kompetenc" še ni slišal za neevklidsko geometrijo.

Hotel sem že končati za danes, pa sem še videl "odgovor". Nisem si mogel kaj, da ne žrtvujem še nekaj sekund.
Torej: Hvala za "pojasnilo". - Je kronski dokaz (več kot gotovost). (Mislim, da je odveč precizirati, dokaz česa je, kajti zaključek izrecno sledi iz opisanih elementov.)

Seveda, nedeljski pravnik: gre za kronski dokaz tvoje neozobraženosti oz. če ti je ljubše - tvojih kvazi kompetenc.

Naj bo tudi tu dovolj. Tudi tu so stvari jasne. - Priporočam, da ne vodiš monologa sam s sabo, niti da govoriš samemu sebi.