Jaz gledam na to čisto drugače in bom to skušal argumentirati, čeprav je že Roman povzel bistvo.Tommo napisal/-a:Vojko, če to drži, potem nisi ateist, ampak nekdo, ki rabi samo malo spodbude, da bo čisto soliden vernik.vojko napisal/-a:Večkrat sem že dejal, da bi za vse religije, pa tako tudi za RKC, ki je nam najbližja, bog naredil več s samo desetsekundnim javnim suspendiranjem kakšnega temeljnega naravnega zakona, kot pa s kupi "svetih spisov", pričevanj, prikazovanj, čudežev, molitev, pridig in zaklinjanj. Jaz bi recimo takoj vrgel marksizem in materializem v kot in postal goreč vernik, če bi oni zgoraj med papeževo avdienco uprizoril pred stotisočglavo množico v Rimu polminutno levitacijo za svojega predstavnika na Zemlji, recimo 10m nad tlemi. To bi za vsemogočno entiteto morala ja biti mala mal'ca, migljaj z mezincem! Kaj pa je za gospoda vsemogočnega za borih 10 sekund suspendirati zakon gravitacije in to za enega človeka, ne za vseh 100.000 (kar bi seveda bilo še dosti bolj učinkovito!)
Ampak ne, on se raje skriva za "gorečim grmom", prikazuje se nepismenim pastirčkom v Međugorju…
Kar se pa mene tiče, sem že rekel: Nasprotje verskega fanatika ni fanatičen ateist, ampak dobrodušen cinik, ki ga ne briga, ali obstaja Bog ali ne.
Ta definicija mi je najbolj všeč.
Ateist bo prej podvomil o svojih zaznavah ali lastnem duševnem zdravju kot pa sprejel razlago, ki vključuje boga. V tem ateist ni tako zelo drugačen od zagrizenega vernika, ki ravno tako nikoli ne bo zavrgel svoje vere, čeprav mu vsak dan sproti nudi ogromno dokazov, da je zmotna, zlagana in škodljiva. Res je le, da ateizem ni samo ena od oblik vernosti, kot na vsak način skušajo to razumeti verniki, (v ZDA je to edini način, da sploh lahko prebavijo ateizem, saj enostavno ne morejo prežvečiti, da si pač ateist, ampak te obravnavajo podobno kot nekoga, ki je pač drugačne veroizpovedi) ampak ravno odsotnost le-te, torej "naravno" stanje posameznika brez kakršne koli indoktriniranosti.
Ateist bo kot absolutno in neovrgljivo resnico sprejel samo Descartov "mislim, torej sem", vse ostalo pa bo podvrgel kritičnemu razmisleku in dvomu, vključno z vsemi bogovi in podobno miselno/filozofsko navlako.
Če bi obstajal "nekdo", ki lahko suspendira zakon gravitacije, potem je zmožen vsega, torej tega kar danes pripisujemo božanstvom vseh vrst. Potem bi res bila 'poslednja sodba', pa raj in pekel in potem materializem in ateizem ne bi imel smisla, razumeš? Potem bi morali verjeti, da je to bitje ustvarilo vse, tudi nas, da nas vzdržuje v obstoju s svojo voljo in vse druge prismodarije, ki jih rutinsko pripisujejo nadnaravnemu bitju.
Ker pa sem prepričan – tako kot si ti – da takšne entitete ni, ne more priti do takih čudežev in je torej moja spreobrnitev čisto retorična in totalno hipotetična. Da papež med avdienco ne bo nikoli levitiral 10m nad tlemi je najbolj sigurna stava, ki jo lahko skleneš v našem Vesolju.
Glede na poimenovanje, pa nismo preveč tvegali, ali pač? 
Če nekaj uporabljaš, npr. računalnik, ti sploh ni potrebno razumeti njegovega delovanja, razen nekaterih osnov, kot npr. tole "Električne naprave delujejo bolje, če so priklopljene na elektriko!"