S čudeži je tako: enkrat sem prebral, da nek par nekje ni mogel zanositi (oz. ona, če smo natančni) in so zdravniki potrdili 100% nezmožnost zanositve. Na kar se je dotični par odpravil v cerkev, redno molil in glej ga zlomka: zgodil se je čudež! Nadaljevanje verjetno ni potrebno. Ampak, potem pridem do čudežnega paradoksa. Kaj, ko neka ženska zanosi po desetih letih redne penetracije? In kaj, če je ateist?
Biti ponosen na nekaj, kar v bistvu pomeni zlo, je isto, kot biti ponosen na hudiča, kajne
Rock? Torej, ker ne veš, kaj je bog in vera v njega in tudi ne veš, kaj ta organizacija, v katero verjameš predstavlja, pomeni, da verjameš v zlo, pa se tega niti ne zavedaš! Mogoče te je hudič spravil v skušnjavo in si mu podlegel? Mogoče boga ni in obstaja samo hudič? Ali pa dva hudiča, samo, da je eden komunist, drug pa rimo-demokrat? Mogoče navsezadnje ni nikogar, ki skrbi zate? In tudi, če skrbi, čemu ti bo namenil smrt? Če misliš, da te bo poklical sebi, zakaj se bojiš smrti?