obrazložitev definicije "Hudič je...."

[bargo]

Ocenil si, da sprememba ni bila napaka, ampak izboljšava. Torej razpolagaš z znanjem.

Ne, je samo moje osebno mnenje.

Se ne želiš izjasniti?

Ne želim.

[LUKEC]

Kako da ni hudiča?
Vojka si poglejte.

[vojko]

V izogib nesporazumom in na Romanovo ljubeznivo opozorilo na moj 'šlampasti' prevod še enkrat objavljam popravljeni post. Opravičujem se forumašem za kiks!

Ah, saj nisi spremenil nič bistvenega. Če sem odkrit, napaka sploh ni bila napaka temveč izboljšava.

Merci pour les fleurs...

[vojko]

Potem smo od vere prišli vse do verjetja, ki mimogrede, kvantificira vero. Tako ponavadi z 0.05, redkeje z 0.01! (rastros, za matematike ) Mislim, da me je motore pozival, da mu dokažem, da je vera vgrajena v matematiko. Evo, sedaj lahko to spozna, če ga še zanima.

Očitno mešaš stopnjo značilnosti statističnega testa \(\alpha\) z varianco \(\sigma^2\). Priporočam, da najprej osvežiš (ali osvojiš) osnovne pojme, preden nakladaš o matematiki (v kateremkoli smislu).

Shrink, pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje;(1 Tes 4,7). ...

[vojko]

Videti je, da ti še zdaj ni 'potegnilo' glede mojega citata in se zdaj svoji sramoti glede nepoznavanja srednješolske angleščine skušaš (po stari, dobri farški navadi) preprosto izogniti s pobegom skozi zadnja vrata.

Z vztrajanjem pri napakah, in ki so raznovrstne in številne, poudarjaš svoje samo-smešenje (v filozofiji ima ta napaka celo posebno ime: ignoratio elenchi):

1.
»I just believe in« – torej veruje, torej ni ateist

2.
»ljudje, ki verjamemo v 0 bogov« – zgolj potrjuješ nesmisel;
če verjameš v nekaj, nisi ateist;
če sicer verjameš v ničlo, to neposredno ne škoduje nikomur, in ni pogojev za prisilno duševno zdravljenje

3.
Roman je prav tako ugotovil napako (in ki so jo že priznal): napačno si se postavil v vlogo sogovornika (»zakaj sem opustil« – »zakaj si opustil«)
(Opomba: ker si kasneje napako z novim postom popravil, lahko točko 3 šteješ za ne več aktualno.)

4.
Sam angleški tekst je slovnično napačen (in posledično kaže na mediokriteto vsebinskih idej avtorja):
one fewer god – »few« se uporablja za samostalnike, ki so števni, »god« pa je edninska oblika

5.
»I just believe in one fewer god than you do.« – če avtor veruje, in če veruje v 1 boga manj kot sogovornik, potem sogovornik veruje v najmanj 2 boga; in če avtor veruje v 1 boga manj, veruje torej v najmanj 1 boga, torej ne more biti ateist

Zato sem mogel duhovito napisati:
Večji nesmisel (oseba sama zase trdi, da je ateist, a da hkrati veruje) človek težko napiše.

Lahko mi upravičeno čestitaš. (Sem bil namreč predvideval tvoj možni ugovor, toda sem ugotovil, da so argumenti zanesljivi, in da z oceno smem javno razkrinkati šarlatanstvo.)

Stvari, ki se lahko zgodijo, se morajo zgoditi. Potem, ko je naš Lili "učil" matematiko shrinka, "sesul" velikega Cantorja, nas zdaj poučuje angleščino!!!!!
Revček neizobraženi (kar sicer ni greh, je pa sramota!) sklepa takole:(dobro berite!):
Sam angleški tekst je slovnično napačen (in posledično kaže na mediokriteto vsebinskih idej avtorja):
"/...one fewer god – »few« se uporablja za samostalnike, ki so števni, »god« pa je edninska oblika.

Če ne bi klečal na mrzlem kamnu in z odprtimi usti čakal, da bo zaužil 'telo Kristusovo', namesto, da bi poslušal tršico pri angleščini, bi naš intelektualni Lili(putanec) vedel, da se v tem kontekstu terminus "few" prevaja kot "manj" in ne velja pravilo o edninski obliki.

Sicer pa, to je citat iz znane Brief history of The Quote angleškega naprednega intelektualca Stephena F. Robertsa.
http://freelink.wildlink.com/quote_history.php

Naš rovtarski ignoramus Lili pa si upa brez ženiranja zabrusiti v obraz native speakerju: /"...angleški tekst je slovnično napačen (in posledično kaže na mediokriteto vsebinskih idej avtorja).../"

Da postavim to debilnost v perspektivo: to je približno tako, kot bi rojeni Mongol očital Cankarju, da je tekst iz znamenite Skodelice kave "slovnično napačen (in posledično kaže na mediokriteto vsebinskih idej avtorja)"...

Zdaj se trdno prepričan, da Lili ne ljubi samo sacher-masoch-ove torte, ampak tudi sporočilo njegovega znamenitega teksta "Venus im Pelz"...

[vojko]

V izogib nesporazumom in na Romanovo ljubeznivo opozorilo na moj 'šlampasti' prevod še enkrat objavljam popravljeni post. Opravičujem se forumašem za kiks!

Ah, saj nisi spremenil nič bistvenega. Če sem odkrit, napaka sploh ni bila napaka temveč izboljšava.

Naj pripomnim:
Vojko, morda sicer podzavestno, kljub vsemu konstantno govori o verovanju v takšni ali drugačni povezavi.
Psihologi postanejo na take "spodrsljaje" hitro pozorni (ker so lahko zelo povedni).
Kaj misliš, kaj bi zaključili?

Sanja svinja o koruzi...

[vojko]

Kako da ni hudiča?
Vojka si poglejte.

Saj gledajo, pa vidijo avatarja največjega uma tisočletja...

[bargo]

Potem smo od vere prišli vse do verjetja, ki mimogrede, kvantificira vero. Tako ponavadi z 0.05, redkeje z 0.01! (rastros, za matematike ) Mislim, da me je motore pozival, da mu dokažem, da je vera vgrajena v matematiko. Evo, sedaj lahko to spozna, če ga še zanima.

Očitno mešaš stopnjo značilnosti statističnega testa \(\alpha\) z varianco \(\sigma^2\). Priporočam, da najprej osvežiš (ali osvojiš) osnovne pojme, preden nakladaš o matematiki (v kateremkoli smislu).

Včasih je potrebno kaj zamešati, da ni tako dolgočasno, a ne? Če se dobro spomnim, na širino intervala zaupanja lahko, vpliva zaupanje, standardna ocena napake (variabilnost proučevane spremenljivke podeljena z korenom iz števila enot v vzrocu) ter število enot v vzorcu. Še drži ali me spomin vara ?

Zdi se mi, da bi lahko bila povezava z raztrosom nekaj takega:
Če je X(M,sigma), potem mora biti X1 po N(M,sigma/koren(n)), sledi bodi Z = (X1 - M) / (sigma/koren(n)) po N(0,1).
P(-z(alfa/2)< Z < z (alfa/2)) = 1 - alfa. (Vera ali verjetje!)

Torej, kako kaže?

[bargo]

Merci pour les fleurs...

Z veseljem.

[vojko]

Potem smo od vere prišli vse do verjetja, ki mimogrede, kvantificira vero. Tako ponavadi z 0.05, redkeje z 0.01! (rastros, za matematike ) Mislim, da me je motore pozival, da mu dokažem, da je vera vgrajena v matematiko. Evo, sedaj lahko to spozna, če ga še zanima.

Očitno mešaš stopnjo značilnosti statističnega testa \(\alpha\) z varianco \(\sigma^2\). Priporočam, da najprej osvežiš (ali osvojiš) osnovne pojme, preden nakladaš o matematiki (v kateremkoli smislu).

Včasih je potrebno kaj zamešati, da ni tako dolgočasno, a ne? Če se dobro spomnim, na širino intervala zaupanja lahko, vpliva zaupanje, standardna ocena napake (variabilnost proučevane spremenljivke podeljena z korenom iz števila enot v vzrocu) ter število enot v vzorcu. Še drži ali me spomin vara ?

Zdi se mi, da bi lahko bila povezava z raztrosom nekaj takega:
Če je X(M,sigma), potem mora biti X1 po N(M,sigma/koren(n)), sledi bodi Z = (X1 - M) / (sigma/koren(n)) po N(0,1).
P(-z(alfa/2)< Z < z (alfa/2)) = 1 - alfa.

Torej, kako kaže?

Bargo, prej kot ti shrink opere frizuro, naj ti namignem: slabo kaže...

Najmanj, kar te bo shrink vprašal, je, kaj si mislil s "podeljena z korenom "...

Zdi se mi, da matematiki ne ljubijo preveč sintagem: "zdi se mi", "kaže", "ali me spomin vara", "nekaj takega"...
Upajva, da se motim...

[bargo]

Upajva, da se motim

Veš, sem moral globoko seči v spomin, da sem zapisal vse, kar je bilo potrebno in v danem trenutku možno. Ampak to je lepota matematike, tukaj ima zmeraj nekdo prav.

[vojko]

Upajva, da se motim

Veš, sem moral globoko seči v spomin, da sem zapisal vse, kar je bilo potrebno in v danem trenutku možno. Ampak to je lepota matematike, tukaj ima zmeraj nekdo prav.

Ne samo lepota matematike, tudi Shakespearovih tragedij! Nesmrtne so zato, ker imajo VSI junaki prav...

[bargo]

Upajva, da se motim

Veš, sem moral globoko seči v spomin, da sem zapisal vse, kar je bilo potrebno in v danem trenutku možno. Ampak to je lepota matematike, tukaj ima zmeraj nekdo prav.

Ne samo lepota matematike, tudi Shakespearovih tragedij! Nesmrtne so zato, ker imajo VSI junaki prav...

Ja, videti je, da si ti že na zmagovalni strani. Lahko se je tebi sedaj režati medtem ko jaz švicam.

No nikakor, ne smeš spregledati, da ti je sedaj bila predstavljena še matematična Vera, ki se imenuje verjetje.
Zato je tam tisti povpravek, posebej zate.

[vojko]

bargo je napisal:

Ja, videti je, da si ti že na zmagovalni strani. Lahko se je tebi sedaj režati medtem ko jaz švicam.
No nikakor, ne smeš spregledati, da ti je sedaj bila predstavljena še matematična Vera, ki se imenuje verjetje.

Lili bi ti na to takoj citiral 'svete spise': "Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi."...(Mt 19,16–30; Lk 18,18–30)

[problemi]

Zdi se mi, da bi lahko bila povezava z raztrosom nekaj takega:
Če je X(M,sigma), potem mora biti X1 po N(M,sigma/koren(n)), sledi bodi Z = (X1 - M) / (sigma/koren(n)) po N(0,1).
P(-z(alfa/2)< Z < z (alfa/2)) = 1 - alfa. (Vera ali verjetje!) :

Vera ali verjetje? Zaupanje.

Če (tudi) mene spomin ne vara in so mi teme Statistike II (vzorčenje, hipoteze, ...) še jasne, je zgornji tvoj zapis povsem OK. Je pa tudi shrinkova intervencija, vsaj po moje - naj dodam, da nisem bral celotnega pogovora - tudi povsem na mestu. Eeee ... zmeden sem ... za kaj potemtakem sploh gre?

OK, kaj me briga za kaj gre, pa vseeno ...