2 tuljavi
2 tuljavi
Pozdravljeni!
Vzemimo dve tuljavi, različnih velikosti ( premerov ).
Manjšo vstavimo v večjo.
Priklopimo obe tuljavi na enosmerni električni tok, vendar z nasprotnima polaritetama.
Vprašanje: Ali se tuljavi kaj premakneta ena glede na drugo?
Kaj pa če vstavimo v manjšo tuljavo železno jedro?
Vzemimo dve tuljavi, različnih velikosti ( premerov ).
Manjšo vstavimo v večjo.
Priklopimo obe tuljavi na enosmerni električni tok, vendar z nasprotnima polaritetama.
Vprašanje: Ali se tuljavi kaj premakneta ena glede na drugo?
Kaj pa če vstavimo v manjšo tuljavo železno jedro?
Silnice magnetnega polja potekajo skozi jedro obeh tuljav (tu so zelo zgoščene - pomeni velika gostota magnetnega polja) in v okolici tuljav (z oddaljenostjo so vedno redkejše) Če bi bilo magnetno polje dovolj močno, bi notranjo tuljavo dvignil v središče zunanje (magnetna sila bi morala biti večja od teže tuljave).
-
- Prispevkov: 5
- Pridružen: 29.12.2003 12:04
- Kontakt:
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Tuljavo si lahko sam narediš. Mislim, da se jih ne splača dati delati, razen če jih kje delajo serijsko, ampak vprašanje kakšne in za kakšne namene.
Drugače si jo pa lahko sam narediš. Rabiš lakirano bakreno žico, ki jo prodajajo v vsaki bolje opremljeni štromarski trgovini, primerne debeline (pomembno). Vzameš recimo še kakšen tulec od WC papirja ali papirnatih brisač in počasi in lepo navijaš žico na tulec.
Drugače si jo pa lahko sam narediš. Rabiš lakirano bakreno žico, ki jo prodajajo v vsaki bolje opremljeni štromarski trgovini, primerne debeline (pomembno). Vzameš recimo še kakšen tulec od WC papirja ali papirnatih brisač in počasi in lepo navijaš žico na tulec.
Ej, imel bi še eno vprašanje o tuljavah.
Vprašanje 1/Zemlja
Če tuljavo zvijemo, staknemo oba konca, tako da dobimo torus oz. svitek.
Ali lahko še govorimo o Severo-Južni polarnosti tuljave ali pa bi bilo bolj smiselno polemizirati o gravitacijskem polju bližnje okolice (in jedra) tuljave, posebno če je radij torusa bistveno manjši od radija tuljave.
Vprašanje 2/Luna
Ali bi mala tuljava znotraj velike tuljave zvite v torus predstavljala rotor elektromotorja, če bi bile kontra polarizirane?
Vprašanje 1/Zemlja
Če tuljavo zvijemo, staknemo oba konca, tako da dobimo torus oz. svitek.
Ali lahko še govorimo o Severo-Južni polarnosti tuljave ali pa bi bilo bolj smiselno polemizirati o gravitacijskem polju bližnje okolice (in jedra) tuljave, posebno če je radij torusa bistveno manjši od radija tuljave.
Vprašanje 2/Luna
Ali bi mala tuljava znotraj velike tuljave zvite v torus predstavljala rotor elektromotorja, če bi bile kontra polarizirane?
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Kot jaz vem severni in južni pol magneta izražata samo, kje na površini magneta silnice izvirajo ali poniknejo. V resnici pa silnice nimajo nikjer izvora, saj so vedno zaključene (zakon o magnetnem pretoku). Električne silnice imajo izvor (recimo pri točkastem naboju - rišeš jih radialno ven ali noter). Se pravi, da v primeru ravne tuljave, sicer lahko argumentiraš, da na eni strani silnice izstopajo iz čelnega preseka tuljave in na drugi strani ponikajo, vendar so vedno zaključene. Kar nas zanima je morda smer polja. ( ne vem pa, kako je magnetno polje tuljave v zvezi z gravitacijskim poljem).
Tisto z motorjem pa je zanimiva zadeva. Po mojem mnenju velika tuljava naredi ˝krožno˝ magnetno polje, kjer se z določenim tokom nahaja drua tuljava. Vektorski produkt IlxB, pa ali je nič, ali pa ne more zavrteti tuljave (jo razpenja, krči). Mislim, da je tako. Drugače pa je najboljši preiskus eksperiment.
Tisto z motorjem pa je zanimiva zadeva. Po mojem mnenju velika tuljava naredi ˝krožno˝ magnetno polje, kjer se z določenim tokom nahaja drua tuljava. Vektorski produkt IlxB, pa ali je nič, ali pa ne more zavrteti tuljave (jo razpenja, krči). Mislim, da je tako. Drugače pa je najboljši preiskus eksperiment.
Nikoli ne moremo govoriti o severno-juzni polariteti, kot je ze povedala Zdrava pamet (ni izvorov, le silnice). Pri tuljavi v tuljavi se hoceta magnetna polja postaviti vzporedno, zato na tuljavo deluje navor (M=n*i*s*B=n*i*s*N*I*mi/L pri cemer so male crke za malo tuljavo, velike za veliko.)mali napisal/-a:Vprašanje 1/Zemlja
Če tuljavo zvijemo, staknemo oba konca, tako da dobimo torus oz. svitek.
Ali lahko še govorimo o Severo-Južni polarnosti tuljave ali pa bi bilo bolj smiselno polemizirati o gravitacijskem polju bližnje okolice (in jedra) tuljave, posebno če je radij torusa bistveno manjši od radija tuljave.
Gravitacijsko polje nima nobene veze z magnetnim. V toroidu je homogeno magnetno polje, zunaj je zanemarljivo.
Elektromotorji so narejeni na razlicne nacine. Na krozece magnetno polje (3F tok), na enosmerni (alternator, stator, rotor),...
Za stalno vrtenje potrebujes spreminjajoce se magnetno polje in silnice pravokotne na rotor. Seveda toroidnost nima pomena.
Se nekaj: kaj imata zemlja pa luna tu zraven??
Luna se od zemlje oddaljuje, tako da prihaja obdobje brez bibavice in z vedno manj obsežnimi mrki.
Menda Mars nima lastnega magnetnega polja, ima pa gravitacijsko, saj ima težnost, a ne?
Ali lahko magnetna polja permanentnih magnetov primerjamo s tistimi iz naslova tuljav?
Kje bi si lahko prebral kaj več o magnetnih lastnostih
dia-, para- in še-eni-so-menda- magnetnih materialov?
Menda Mars nima lastnega magnetnega polja, ima pa gravitacijsko, saj ima težnost, a ne?
Ali lahko magnetna polja permanentnih magnetov primerjamo s tistimi iz naslova tuljav?
Kje bi si lahko prebral kaj več o magnetnih lastnostih
dia-, para- in še-eni-so-menda- magnetnih materialov?
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Magnetno polje je pač magnetno polje. Ali od tuljave ali magneta za na hladilnik. Primerjaš gostoto polja (B) in sliko (silnice).
Če se prav spomnim srednješolskih učbenikov, ima Kladnik v tretjem delu napisano nekaj o magnetnih lastnostih. Lahko pa si pogledaš v Osnove elektromagnetike avtorja Antona R. Sinigoja. Al pa kar poglej na http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... magpr.html
http://maxwell.byu.edu/~spencerr/websumm122/node79.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Paramagnetism
Ful mi je všeč tale članek o tem, kako močno magnetno polje učinkuje na različne kemijske spojine:
http://jchemed.chem.wisc.edu/JCESoft/CC ... /CD2R1.HTM
Če se prav spomnim srednješolskih učbenikov, ima Kladnik v tretjem delu napisano nekaj o magnetnih lastnostih. Lahko pa si pogledaš v Osnove elektromagnetike avtorja Antona R. Sinigoja. Al pa kar poglej na http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... magpr.html
http://maxwell.byu.edu/~spencerr/websumm122/node79.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Paramagnetism
Ful mi je všeč tale članek o tem, kako močno magnetno polje učinkuje na različne kemijske spojine:
http://jchemed.chem.wisc.edu/JCESoft/CC ... /CD2R1.HTM
tudi mene zanima nekaj glede tuljav. kaksna je nadomestna induktivnost pri vzporedni oz. zap. vezavi dveh tuljav. nekako sumim, da se pri zaporedni induktivnosti sestevata, pri vzporedni pa obratne vrednosti. nisem pa povsem prepričan.
pa se nekaj: ce imas vezana vzporedno dva izvira (enosmernega toka) različnih napetosti; kaksna bo skupna napetost?
pa se nekaj: ce imas vezana vzporedno dva izvira (enosmernega toka) različnih napetosti; kaksna bo skupna napetost?
-
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Na žalost se ne da na kratko opisati vzporedne ali zaporedne vezave tuljav in nadomestne induktivnosti. Namreč magnetni pretok ene tuljave se lahko zaključi deloma skozi drugo tuljavo in obratno. Tukaj pride na plan pojem medsebojne induktivnosti. Če imaš recimo dve tuljavi, ki sta električno in geometrijsko zaporedno vezani (tok teče v isti smeri) in sta blizu druga drugi, je skupna induktivnost L1+L2+2M, kjer je M medsebojna induktivnost. Pri kakršikoli geometrijski poziciji in smeri toka, pa so izrazi vedno bolj zakomplicirani. Za vzporedno vezani, magnetno sklopljeni tuljavi, v katerih teče tok v isti smeri je skupna induktivnost (L1L2-M^(2))/(L1+L2-2M).
Če sta pa tuljavi zelo, zelo, zelo daleč stran druga od druge, pa mislim, da bi lahko približno rekel, da je skupna induktivnost kar vsota induktivnosti (M bi bila majhna). Za vzporedno vezavi pa seveda z obratnimi induktivnostmi.
Glede virov napetosti. Ne bi imel dolgo vzporedno vezana idelana vira različnih napetosti, saj bi tekel skozi oba vira ˝neskončno velik˝ tok. Ker pa je redek vir idealni (notranja upornost je 0), bo pri vzporedni vezavi tekel tok I=(U1-U2)/(R1+R2), kjer sta R1 in R2 notranji upornosti virov. Tudi ta tok ne bi bil majhen - redke baterije majo notranjo upornost v kiloohmih. Dve različni bateriji bi se pri taki vezavi praznili.
Ja, vzporedno vezati dve novi elektrarni na javno omrežje je strokovno delo. Tam je pa še frekvenca dodaten faktor.
Če sta pa tuljavi zelo, zelo, zelo daleč stran druga od druge, pa mislim, da bi lahko približno rekel, da je skupna induktivnost kar vsota induktivnosti (M bi bila majhna). Za vzporedno vezavi pa seveda z obratnimi induktivnostmi.
Glede virov napetosti. Ne bi imel dolgo vzporedno vezana idelana vira različnih napetosti, saj bi tekel skozi oba vira ˝neskončno velik˝ tok. Ker pa je redek vir idealni (notranja upornost je 0), bo pri vzporedni vezavi tekel tok I=(U1-U2)/(R1+R2), kjer sta R1 in R2 notranji upornosti virov. Tudi ta tok ne bi bil majhen - redke baterije majo notranjo upornost v kiloohmih. Dve različni bateriji bi se pri taki vezavi praznili.
Ja, vzporedno vezati dve novi elektrarni na javno omrežje je strokovno delo. Tam je pa še frekvenca dodaten faktor.