No, ker si malo poetične narave, imaš tudi pravico do uporabe licentia poetica...bargo napisal/-a:Feynman on Scientific Method No, malce sem ga priredil, upam,da ne preveč?vojko napisal/-a:Bargo je napisal:
Zelo zanimivo. Lahko navedeš locum citatum tega izreka?Metoda na metodo, v metodi. Hecno ne. Metoda, postopek je tako preprost. Feynman je rekel za znanstveno metodo: "Ugibaj -> izračunaj posledice ugibanja -> pridobi dokaze iz narave(eksperiment)-> dobljene rezultate primerjaj z ugibanjem-> SKLADNO | NE SKLADNO"
Znanost bolj resnična od vere?
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Knez je napisal:
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipótesis - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava. V naravoslovju s poskusi preverjene hipoteze dozorijo v samostojen naravoslovni zakon ali v eno izmed izpeljanih posledic zakona. Hipotezo, ki se ne sklada z rezultati poskusov, moramo zavreči, dopolniti ali nadomestiti. http://sl.wikipedia.org/wiki/Hipoteza
Hipoteza zahtijeva rad istraživača kako bi je potvrdio ili odbacio. Potvrđena hipoteza može postati dio teorije ili ponekad može sama postati teorija. http://hr.wikipedia.org/wiki/Hipoteza
Hipoteza – nedokazana predpostavka temeljena na opazovanju (z indukcijo). http://www.bfro-uni-lj.si/zoo/studij/do ... _25_10.pdf
Kaj pa naj bi v tvojem citatu o veri in znanosti bilo tisto, kar naj ne bi "potrjevalo mojih omenjenih trditev"?
Z očitki o smetenju pa previdno in restriktivno…
.Napisal sem navodilo. Prebrati še enkrat. Nisi prebral. Potrudi se bolj. Predvsem pa preberi kaj si napisal:
Drugo z dokazom potrjena hipoteza ni teorija ampak samo dokazana hipoteza, ki je del teorije. Del celota kapiš...? Kaj si hotel in kaj si naredil... je pa čisto drugo vprašanje
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipótesis - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava. V naravoslovju s poskusi preverjene hipoteze dozorijo v samostojen naravoslovni zakon ali v eno izmed izpeljanih posledic zakona. Hipotezo, ki se ne sklada z rezultati poskusov, moramo zavreči, dopolniti ali nadomestiti. http://sl.wikipedia.org/wiki/Hipoteza
Hipoteza zahtijeva rad istraživača kako bi je potvrdio ili odbacio. Potvrđena hipoteza može postati dio teorije ili ponekad može sama postati teorija. http://hr.wikipedia.org/wiki/Hipoteza
Hipoteza – nedokazana predpostavka temeljena na opazovanju (z indukcijo). http://www.bfro-uni-lj.si/zoo/studij/do ... _25_10.pdf
"Nekaj stoletij"?? Ernst Mach se je šele leta 1893 lotil tega problema, ne vem pa če je kdo od filozofa George Berkeleya postavljal in zagovarjal drugačno razlago. Dopuščam pa možnost.Zato tudi lahko tako gladko spregleduješ, da je "Argument vedra" nekaj stoletij potrjeval eno in nato drugo teorijo. Če se prav spomnim si rabil en sam primer. Vedno je tako, da duhovne lenobe, ko jim zmanjka argumentov dvignejo glas...
Tretje. Zanimivo je kako opraviš z vsebinami, ki ne potrjujejo tvojih omejenih trditev. Namesto, da bi se soočil z vsebino ovinkariš. Primer citat. Problem s citatom ni v tem, kdo ga je prvi izrekel, ali je parafraza ali ne. temveč v vsebini, ki ti ravno ne pritrjuje. In če je citat parafraza drugega citata, je pravo vprašanje vprašanje vsebine, kaj je zagovarjal eden od največjih znanstvenikov. Prosim, če že kaj komentiraš, potem komentiraj vsebino, ker sicer smetiš.
Kaj pa naj bi v tvojem citatu o veri in znanosti bilo tisto, kar naj ne bi "potrjevalo mojih omenjenih trditev"?
Z očitki o smetenju pa previdno in restriktivno…
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Veri z uporabo znanstvene metode ne moreš dokazati napake, vraževerju pa lahko. Če bi te zanimala razlaga na konkretnem primeru, bo morda najbolje, če ga kot izhodišče podaš ti.vojko napisal/-a:Mirko je napisal:Mirko, prosim, pojasni mi koncizno in odločilno razliko med vero in vraževerjem! Hvala že vnaprej!Vera ne vsebuje stvari, ki bi jih bilo mogoče z uporabo znanstvene metode opredeliti kot napačne ali pravilne. Te stvari vsebuje vraževerje.
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Ne, v ugibanje ni vgrajena vera. Ugibam lahko, kakšno številko imaš v mislih (recimo pet), zakaj pa bi temu verjel?bargo napisal/-a:V ugibanje je vgrajena vera, a ne?
Če nisi povsem prepičan, ne moreš verjet.bargo napisal/-a:Verjameš, da imaš prav, vendar nisi povsem prepričan in zato stopiš v zgornji proces.
Imaš prav, kaj pa če sedaj sanjam? Ne morem z gotovostjo trdit, da ne, ampak sem se odločil za bolj verjetno pot: da ne sanjam. Če se bo enkrat ta pot izkazala za napačno (tipa Matrix), me ne bo preveč skrbelo.bargo napisal/-a:hm. Seveda se postavi vprašanje kaj je realnost in kdo je določa?
Ali imaš ti privide ali jih jaz nimam. Kakorkoli mislil sem, da je dobro definirana in daja pravilne rezultate, najbolj objektivne rezultate.bargo napisal/-a:Spet vera. Metoda ne more biti dobra ali ne dobra. Zelo objektivne rezultate?
Prav.bargo napisal/-a:Uff, če bi lahko bi z veseljem, vendar se bojim, da ti nobeden ne zmore povedati, razen tebe.
Instinkt je obrambna črta, če resno ne veš nič o okolju. Če me daje žeja mi to ni povedal instinkt ampak telo, ki je dehidrirano.bargo napisal/-a:Jej, jej. Instinkt je zadnja obrambna črta. Nedolgo tega je bila prva in edina, a ne?
Moje izkušnje so ravno obratne.bargo napisal/-a: Dokazovanje in skepticizem v takšnih primerih, pa itak ne prinese nič dobrega tako, da je veliko bolje ne-vedeti in "poslušati" instinkt, samega sebe
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Mislil sem, da je dokazno breme na tvoji strani, a naj bo.mirko napisal/-a:Veri z uporabo znanstvene metode ne moreš dokazati napake, vraževerju pa lahko. Če bi te zanimala razlaga na konkretnem primeru, bo morda najbolje, če ga kot izhodišče podaš ti.vojko napisal/-a:Mirko je napisal:Mirko, prosim, pojasni mi koncizno in odločilno razliko med vero in vraževerjem! Hvala že vnaprej!Vera ne vsebuje stvari, ki bi jih bilo mogoče z uporabo znanstvene metode opredeliti kot napačne ali pravilne. Te stvari vsebuje vraževerje.
Verjeti, da lahko ljudje z nekakšnimi skrivnostnimi obredi ali zaklinjanji vplivajo na naravni tok dogodkov, je lastnost tako vere kot praznoverja. Procesije za dež, zvonjenje proti toči, polaganje rok na obolelega, izganjanje hudiča, ki je 'obsedel' človeka, škropljenje z nekakšno 'sveto vodico' z nameno ozdravitve, blagoslavljanje konj in drugih živali (zdaj celo motorjev, gasilskih avtomobilov in novih prostorov Ministrstva za notranje zadeve ) za 'srečo', so rituali, značilni za religijo in praznoverje. Jasno pa je, da se da z znanstveno metodo dokazati, da nič od tega ne deluje, da gre za avtoiluzije, napake dojemanja stvarnosti, skratka za prazno-verje...
Bistvene razlike med religijo in praznoverjem ni. Obe zavračata znanstvene metode, obe zahtevata slepo verjetje brez dokazov, le da so religije bolj organizirane in zato bolj perniciozne...
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Malce si preskočil. Začne se namreč z pripravljenostjo ugibati in konča se lahko tako, da zmeraj uganeš. Kaj pa potem?Motore napisal/-a:Ne, v ugibanje ni vgrajena vera. Ugibam lahko, kakšno številko imaš v mislih (recimo pet), zakaj pa bi temu verjel?bargo napisal/-a:V ugibanje je vgrajena vera, a ne?
Seveda lahko in mislim, da je tudi smiselno, ker je koristno.Motore napisal/-a:Če nisi povsem prepičan, ne moreš verjet.bargo napisal/-a: Verjameš, da imaš prav, vendar nisi povsem prepričan in zato stopiš v zgornji proces.
Motore napisal/-a:Imaš prav, kaj pa če sedaj sanjam? Ne morem z gotovostjo trdit, da ne, ampak sem se odločil za bolj verjetno pot: da ne sanjam. Če se bo enkrat ta pot izkazala za napačno (tipa Matrix), me ne bo preveč skrbelo.bargo napisal/-a: hm. Seveda se postavi vprašanje kaj je realnost in kdo je določa?
hm. Ne vem kaj ti misliš, sprejmem lahko samo kaj napišeš. Metoda ne daje pravilnih rezultatov! (spet vera!) Videti je, da se zapletaš.Motore napisal/-a:Ali imaš ti privide ali jih jaz nimam. Kakorkoli mislil sem, da je dobro definirana in daja pravilne rezultate, najbolj objektivne rezultate.bargo napisal/-a: Spet vera. Metoda ne more biti dobra ali ne dobra. Zelo objektivne rezultate?
Manj dodatkov ti priporočam, saj veš, britev in to.
Kdaj in kako nastopi nekaj, kar imenuješ več kot nič?Motore napisal/-a:Instinkt je obrambna črta, če resno ne veš nič o okolju.bargo napisal/-a: Jej, jej. Instinkt je zadnja obrambna črta. Nedolgo tega je bila prva in edina, a ne?
hm. Lahko tudi tako, če želiš komplicirati. Kaj si ti? Kaj je telo v odnosu do tebe? Kaj si ti v odnosu do telesa? Ali je um tudi del telesa ? ....Motore napisal/-a: Če me daje žeja mi to ni povedal instinkt ampak telo, ki je dehidrirano.
Upam, da so bile tudi koristne.Motore napisal/-a:Moje izkušnje so ravno obratne.bargo napisal/-a: Dokazovanje in skepticizem v takšnih primerih, pa itak ne prinese nič dobrega tako, da je veliko bolje ne-vedeti in "poslušati" instinkt, samega sebe
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Bravo, malo si se pa le potrudil vsaj za wiki, ampak, da še zadnjega linka nisi prebral vsaj do 4. slajda. Bravo!!! V tekstu prof.vojko napisal/-a:Knez je napisal: Hipoteza – nedokazana predpostavka temeljena na opazovanju (z indukcijo). http://www.bfro-uni-lj.si/zoo/studij/do ... _25_10.pdf
prof. dr. Franc Viktor Nekrepa, ki verjetno ne piše v vikipedijo in ki ga citiraš, pa ga nisi niti prebral ali pa si zamolčal razlikovanje, je razločevanje med hipotezo in teorijo zelo jasno
Pa še nekaj linkov in vsebine na isto temo:Hipoteza – nedokazana predpostavka temeljena na opazovanju (z indukcijo)
Teorija - predpostavka, ki je podprta z znanstvenim preskušanjem in opazovanimi dejstvi (organska evolucija, dednost, o celici, o genih)
http://www.diffen.com/difference/Hypothesis_vs_TheoryA hypothesis consists either of a suggested explanation for an observable phenomenon or of a reasoned proposal predicting a possible causal correlation among multiple phenomena. In science, a theory is a well-substantiated, unifying explanation for a set of verified, proven hypotheses. As opposed to theory, a hypothesis needs to be testable and falsifiable.
http://www.wisegeek.org/what-is-the-dif ... thesis.htmA hypothesis attempts to answer questions by putting forth a plausible explanation that has yet to be rigorously tested. A theory, on the other hand, has already undergone extensive testing by various scientists and is generally accepted as being an accurate explanation of an observation. This doesn’t mean the theory is correct; only that current testing has not yet been able to disprove it, and the evidence as it is understood, appears to support it.
Vidiš, spet delam namesto tebe. Dovolj bi bilo, da bi v google vpisal: "hypothesis +theory +difference".
In zakaj se nekaj stoletij ni nihče lotil tega problema?!?!? Ker nekaj stoletij tega problema sploh ni bilo!!! "Argument vedra" je ves ta čas potrjeval Newtonovo stališče. Sedaj pa ta isti argument vedra odpira pot, k Machovemu pojmovanju in posledično STR.vojko napisal/-a:"Nekaj stoletij"?? Ernst Mach se je šele leta 1893 lotil tega problema, ne vem pa če je kdo od filozofa George Berkeleya postavljal in zagovarjal drugačno razlago
Za začetek spet šlamparija šalamastika. Citat ni moj ampak Einsteinov. Če hočeš tudi Marksov. Ok. Oproščeno v naprej. Ta citat gre na živce vsem vernikom znanosti... ker povezuje vero in znanost s smislom. In to je bila pravzaprav linija mojega prvega prispevka na to temo. Saj se spomniš, vera..., zakon..., da obstaja smisel ... itd.vojko napisal/-a:Kaj pa naj bi v tvojem citatu o veri in znanosti bilo tisto, kar naj ne bi "potrjevalo mojih omenjenih trditev"?
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Si se potrudil, ni kaj.vojko napisal/-a: Mislil sem, da je dokazno breme na tvoji strani, a naj bo.
Verjeti, da lahko ljudje z nekakšnimi skrivnostnimi obredi ali zaklinjanji vplivajo na naravni tok dogodkov, je lastnost tako vere kot praznoverja. Procesije za dež, zvonjenje proti toči, polaganje rok na obolelega, izganjanje hudiča, ki je 'obsedel' človeka, škropljenje z nekakšno 'sveto vodico' z nameno ozdravitve, blagoslavljanje konj in drugih živali (zdaj celo motorjev, gasilskih avtomobilov in novih prostorov Ministrstva za notranje zadeve ) za 'srečo', so rituali, značilni za religijo in praznoverje. Jasno pa je, da se da z znanstveno metodo dokazati, da nič od tega ne deluje, da gre za avtoiluzije, napake dojemanja stvarnosti, skratka za prazno-verje...
Bistvene razlike med religijo in praznoverjem ni. Obe zavračata znanstvene metode, obe zahtevata slepo verjetje brez dokazov, le da so religije bolj organizirane in zato bolj perniciozne...
Za trud
Re: Znanost bolj resnična od vere?
A te njegove poslastice:Knez_ napisal/-a:Za poslastico in razmislek pa še Einsteinov citat iz "Science, Philosophy and Religion: a Symposium", 1941 (nekatiri viri ga premikajo v 1940)po domače: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.«Science without religion is lame, religion without science is blind.
"It was, of course, a lie what you read about my religious convictions, a lie which is being systematically repeated. I do not believe in a personal God and I have never denied this but have expressed it clearly. If something is in me which can be called religious then it is the unbounded admiration for the structure of the world so far as our science can reveal it."
- Albert Einstein, letter to an atheist (1954), quoted in Albert Einstein: The Human Side, edited by Helen Dukas & Banesh Hoffman
"Scientific research is based on the idea that everything that takes place is determined by laws of nature, and therefore this holds for the action of people. For this reason, a research scientist will hardly be inclined to believe that events could be influenced by a prayer, i.e. by a wish addressed to a Supernatural Being."
- Albert Einstein, 1936, responding to a child who wrote and asked if scientists pray; quoted in: Albert Einstein: The Human Side, edited by Helen Dukas & Banesh Hoffmann
"The more a man is imbued with the ordered regularity of all events the firmer becomes his conviction that there is no room left by the side of this ordered regularity for causes of a different nature. For him neither the rule of human nor the rule of divine will exist as an independent cause of natural events. ..."
- Albert Einstein, Science and Religion (1941)
si pa spregledal?
Pa še:
"The word god is for me nothing more than the expression and product of human weaknesses, the Bible a collection of honourable, but still primitive legends which are nevertheless pretty childish. No interpretation no matter how subtle can (for me) change this."
"For me the Jewish religion like all others is an incarnation of the most childish superstitions. And the Jewish people to whom I gladly belong and with whose mentality I have a deep affinity have no different quality for me than all other people. As far as my experience goes, they are no better than other human groups, although they are protected from the worst cancers by a lack of power. Otherwise I cannot see anything 'chosen' about them."
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Dokazno breme česa? Jaz sem ti samo pojasnil, v čem jaz vidim razliko v definicijah pojma vera in vraževerje.vojko napisal/-a:Mislil sem, da je dokazno breme na tvoji strani, a naj bo.mirko napisal/-a:Veri z uporabo znanstvene metode ne moreš dokazati napake, vraževerju pa lahko. Če bi te zanimala razlaga na konkretnem primeru, bo morda najbolje, če ga kot izhodišče podaš ti.vojko napisal/-a:Mirko je napisal:
Vera ne vsebuje stvari, ki bi jih bilo mogoče z uporabo znanstvene metode opredeliti kot napačne ali pravilne. Te stvari vsebuje vraževerje.
Mirko, prosim, pojasni mi koncizno in odločilno razliko med vero in vraževerjem! Hvala že vnaprej!
Verjeti, da lahko ljudje z nekakšnimi skrivnostnimi obredi ali zaklinjanji vplivajo na naravni tok dogodkov, je lastnost tako vere kot praznoverja. Procesije za dež, zvonjenje proti toči, polaganje rok na obolelega, izganjanje hudiča, ki je 'obsedel' človeka, škropljenje z nekakšno 'sveto vodico' z nameno ozdravitve, blagoslavljanje konj in drugih živali (zdaj celo motorjev, gasilskih avtomobilov in novih prostorov Ministrstva za notranje zadeve ) za 'srečo', so rituali, značilni za religijo in praznoverje. Jasno pa je, da se da z znanstveno metodo dokazati, da nič od tega ne deluje, da gre za avtoiluzije, napake dojemanja stvarnosti, skratka za prazno-verje...
Bistvene razlike med religijo in praznoverjem ni. Obe zavračata znanstvene metode, obe zahtevata slepo verjetje brez dokazov, le da so religije bolj organizirane in zato bolj perniciozne...
Če misliš, da vera trdi, da rituali delujejo tako kot si ti predstavljaš, da bi morali, potem slabo poznaš vero. Vera pravi tole: če misliš, da lahko Boga za kaj prosiš, potem ga prosi. Ob tem ni tako nepomembno, da prosiš z molitvijo, ki vsebuje 'zgodi se tvoja volja'. Lahko prosiš sam doma brez kakršnihkoli materialnih rekvizitov ali pa med udeležbo na ritualu. Če se bo namesto moje volje zgodila božja volja, bom pa morda dobil moč, da bom božjo voljo lažje prenašal.
Tako imenovani naravni tok dogodkov je pogosto zaporedje tako imenovanih naključij (kdaj in kje pride do dežja, toče, spontano obolevanje, spontano ozdravljanje,... ) Pri tako imenovanih naključjih je v nekaterih zelo preprostih primerih tako, da z znanstveno metodo lahko predvidimo vse možne izide in celo pogostost posameznega izida. V tem smislu je nekatere oblike vraževerja zelo lahko prepoznati: naprimer tisočkrat vržeš kocko ob hkratnem izvajanju rituala za šestico. Vera za razliko od vraževerja nikakor ne trdi, da izvajanje rituala vpliva na pogostost šestice.
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Govoriš kot da na slepo ugibaš in enkrat zadaneš, kar sploh ni res. Razum, logika, znanje od prej in eksperimenti te pripeljejo do končnega rezultata.bargo napisal/-a:Malce si preskočil. Začne se namreč z pripravljenostjo ugibati in konča se lahko tako, da zmeraj uganeš. Kaj pa potem?
Kakor kdaj. Če rečem komu, ki me vpraša ali bom naredil izpit: ja, verjamem da ga bom naredil, je to lahko koristno kot motivacija, lahko pa je nekoristno, ker misliš da se ti ni potrebno učit.bargo napisal/-a:Seveda lahko in mislim, da je tudi smiselno, ker je koristno.
Z metodo se pride do najbolj objektivnih rezultatov, kar je dejstvo, ki ga lahko povsod opaziš. Edino če poznaš ti bolj objektivno metodo.bargo napisal/-a: Metoda ne daje pravilnih rezultatov! (spet vera!)
Ni se potrebno sprenevedat, da nisi razumel kaj sem mislil.bargo napisal/-a:Videti je, da se zapletaš.
Odvisno v katerem okolju si, manj kot o njem veš, bolj ti bo instinkt pomagal. Ali pa ne.bargo napisal/-a:Kdaj in kako nastopi nekaj, kar imenuješ več kot nič?
Kompliciraš ti, ki povezuješ instinkt z žejo in se greš neke filozofske gonje, ko je jasno zakaj se gre. In ja brez telesa ni uma, torej je del.bargo napisal/-a:hm. Lahko tudi tako, če želiš komplicirati. Kaj si ti? Kaj je telo v odnosu do tebe? Kaj si ti v odnosu do telesa? Ali je um tudi del telesa ? ....
Seveda, zato sem punco takrat tudi obdržal.bargo napisal/-a:Upam, da so bile tudi koristne.
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Knez je napisal:
In mimogrede: piše se 'šlamastika' in 'Marx'…Torej, šlamparija in šlamastika na delu…
Daj, ne poskušaj na silo biti duhovit! Dobro veš, da nisem mislil, da si ti avtor citata (čeprav te cenim, tako visoko pa spet ne!), ampak preprosto, da si ti avtor objave, da si ga ti izbrskal in objavil.Za začetek spet šlamparija šalamastika. Citat ni moj ampak Einsteinov. Če hočeš tudi Marksov. Ok. Oproščeno v naprej. Ta citat gre na živce vsem vernikom znanosti... ker povezuje vero in znanost s smislom. In to je bila pravzaprav linija mojega prvega prispevka na to temo. Saj se spomniš, vera..., zakon..., da obstaja smisel ... itd.
In mimogrede: piše se 'šlamastika' in 'Marx'…Torej, šlamparija in šlamastika na delu…
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Ves čas sem čutil, da torti nekaj manjka...Zdaj vem: jagoda, ki jo je dodal shrink!shrink napisal/-a:A te njegove poslastice:Knez_ napisal/-a:Za poslastico in razmislek pa še Einsteinov citat iz "Science, Philosophy and Religion: a Symposium", 1941 (nekatiri viri ga premikajo v 1940)po domače: »Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa.«Science without religion is lame, religion without science is blind.
"It was, of course, a lie what you read about my religious convictions, a lie which is being systematically repeated. I do not believe in a personal God and I have never denied this but have expressed it clearly. If something is in me which can be called religious then it is the unbounded admiration for the structure of the world so far as our science can reveal it."
- Albert Einstein, letter to an atheist (1954), quoted in Albert Einstein: The Human Side, edited by Helen Dukas & Banesh Hoffman
"Scientific research is based on the idea that everything that takes place is determined by laws of nature, and therefore this holds for the action of people. For this reason, a research scientist will hardly be inclined to believe that events could be influenced by a prayer, i.e. by a wish addressed to a Supernatural Being."
- Albert Einstein, 1936, responding to a child who wrote and asked if scientists pray; quoted in: Albert Einstein: The Human Side, edited by Helen Dukas & Banesh Hoffmann
"The more a man is imbued with the ordered regularity of all events the firmer becomes his conviction that there is no room left by the side of this ordered regularity for causes of a different nature. For him neither the rule of human nor the rule of divine will exist as an independent cause of natural events. ..."
- Albert Einstein, Science and Religion (1941)
si pa spregledal?
Pa še:
"The word god is for me nothing more than the expression and product of human weaknesses, the Bible a collection of honourable, but still primitive legends which are nevertheless pretty childish. No interpretation no matter how subtle can (for me) change this."
"For me the Jewish religion like all others is an incarnation of the most childish superstitions. And the Jewish people to whom I gladly belong and with whose mentality I have a deep affinity have no different quality for me than all other people. As far as my experience goes, they are no better than other human groups, although they are protected from the worst cancers by a lack of power. Otherwise I cannot see anything 'chosen' about them."
Tole imenujem jaz primer enciklopedičnega in kompletnega poznavanje teme, o kateri diskutiramo. Ni čudno, da ima shrink toliko nasprotnikov in kritikov med šarlatani in prodajalci megle in da se ga bojijo. Imajo hudičevo dober razlog za to...
Re: Znanost bolj resnična od vere?
Sploh ne.Motore napisal/-a:Govoriš kot da na slepo ugibaš in enkrat zadaneš, kar sploh ni res. Razum, logika, znanje od prej in eksperimenti te pripeljejo do končnega rezultata.bargo napisal/-a:Malce si preskočil. Začne se namreč z pripravljenostjo ugibati in konča se lahko tako, da zmeraj uganeš. Kaj pa potem?
hm. Misliti se pravi nič vedeti!Motore napisal/-a:Kakor kdaj. Če rečem komu, ki me vpraša ali bom naredil izpit: ja, verjamem da ga bom naredil, je to lahko koristno kot motivacija, lahko pa je nekoristno, ker misliš da se ti ni potrebno učit.bargo napisal/-a:Seveda lahko in mislim, da je tudi smiselno, ker je koristno.
Res je, da z metodo lahko prideš do rezultatov. V metodi moraš upoštevati tudi SEBE!Motore napisal/-a:Z metodo se pride do najbolj objektivnih rezultatov, kar je dejstvo, ki ga lahko povsod opaziš. Edino če poznaš ti bolj objektivno metodo.bargo napisal/-a: Metoda ne daje pravilnih rezultatov! (spet vera!)
Ni pomembno kaj jaz mislim, važno je kaj ti poveš. Sprenevedanje ni moja vrlina.Motore napisal/-a:Ni se potrebno sprenevedat, da nisi razumel kaj sem mislil.bargo napisal/-a:Videti je, da se zapletaš.
Res je. Vendar je tudi obratno še bolj res. Več kot veš o okolju, manj je potrebno vključevati "razum", a ne?Motore napisal/-a:Odvisno v katerem okolju si, manj kot o njem veš, bolj ti bo instinkt pomagal. Ali pa ne.bargo napisal/-a:Kdaj in kako nastopi nekaj, kar imenuješ več kot nič?
Ah, odnos je obojestranski. Videti je, da je tudi ona obdržala tebe.Motore napisal/-a:Seveda, zato sem punco takrat tudi obdržal.bargo napisal/-a:Upam, da so bile tudi koristne.