bargo napisal/-a:Zato, ker je trenutno hitrost prenašanja energij omejena z maksimalno hitrostjo, c.
Videti je, da za informacije to ne drži, seveda se pa postavi vprašanje, kaj in kje so informacije?
Mogoče ne drži za t.i. kvantno informacijo. Pri kvantni informaciji gre za prenos, recimo lastnosti nekga delca in ne delca samega oziroma: "Pri poskusih s prepletenim stanjem ne prenesemo klasične informacije, s kakršno prenašamo zvok ali sliko. (Spomnimo se valov, ki butajo ob obalo.) Kvantna informacija v točko B prenese podatke o drugem fotonu, ko v točki A izmerimo lastnosti prvega fotona v prepletenem stanju. V zadnjem času kvantno mehaniko vse bolj gradijo na kvantni informaciji /.../ Pri prenosu kvantne informacije ne prenesemo klasične informacije, zato to ne nasprotuje posebni teoriji relativnosti." (http://www.mp.feri.uni-mb.si/osebne/log ... elcev).pdf
Mogoče tudi:
"Potovanje informacij z nadsvetlobno hitrostjo bi namreč po predvidevanjih posebne teorije relativnosti informacije pošiljalo nazaj v času. Tako bi lahko povzročilo učinek pred samim vzrokom, kar bi privedlo do logičnih paradoksov, kot so umor lastnih prednikov, preden so nas ti sploh spočeli. In v katero skupino nadsvetlobnih gibanj sodijo nelokalni vplivi v kvantni mehaniki? Ali so, podobno kot sence, nesposobni prenašati informacije ali pa obstaja možnost za vplivanje na preteklost?
Vrnimo se nazaj k Bellovemu poskusu. Zanima nas, ali meritev na elektronu vpliva na obnašanje pozitrona? Kot smo videli zgoraj, sta obe meritvi med seboj usklajeni, torej takšen vpliv obstoji. Vendar, ali lahko iz tega sklepamo, da lahko preko nelokalnosti prenašamo informacije? Nikakor ne, saj smeri spina na elektronu, npr. spin gor, ne moremo poljubno nastaviti. Za lažje razumevanje si pomagajmo s preprosto analogijo. Kocko, za katero vemo, da ima vsoto pik na nasprotnih straneh zmeraj 7 (1-6, 2-5, 3-4), mečemo po stekleni mizi. Opazovalec, ki je pod mizo, bo iz številke, ki jo vidi s spodnje strani, brez težav izračunal, koliko pik smo vrgli, vendar mu na tak način ne moremo posredovati nikakršnega sporočila. Informacijo bi mu prenesli le v primeru, če bi lahko kocko zavestno postaviti na številko, ki bi imela vnaprej določen pomen. To pa ni dopustno ne pri kockanju in ne pri meritvah na kvantnih delcih. Usklajenost med meritvami opazimo šele, ko primerjamo seznama obeh meritev pri elektronu in pri pozitronu, do takrat so spiski meritev le seznami naključnih števil." (http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/ ... tm#hitrost)
Sam menim da ne, želel sem ostati na stezi. Poskusiva drugače. Kako dolgo je prepleteni sistem še dejansko sistem?
O (enem) kvantnem prepletenem sistemu, kateri vsebuje dva ali več podsistemov govorimo toliko časa dokler je sistem v kvantni superpoziciji stanj. Namreč lahko bi imeli en sistem, katerga bi sestavljala dva podsistema, recimo dva elektrona, ki sta oba vsak v svojem enodelčnem čistem stanju. Pogoj za "čudne" lastnosti prepletenega sistema pa je, da je v kvantni superpoziciji stanj. In dokler je v takšni superpoziciji, lahko govorimo - v kontesktu najinega pogovora - o enem prepletenem sistemu.
Prosil bi fizike ali tiste bolj podkovane, da me popravijo, če se motim, namreč tudi sma imam občutek, da hodim po "robu".
Bargo OK, ampak ko smo vplivali na prepleten sistem, smo istočasno vplivali na sistem v celoti, nekako kot, bi rekel, ko se dotakneš moje roke si se dotaknim mene (sitem v celoti kot tak). Ali verjetno bolj razumljivo, poglej si zgornji sitem s kocko.Sam menim, da sistem na nek način razpade v trenutku, ko želimo dobiti natančen odgovor, od narave, in bi nedoločenost bila kršena. Ti sicer uporabljaš izraz meritev(ki ne vpliva na sistem!) torej, ko izvedemo meritev, sistem razpade (valovna funkcija) in posamezni elementi sistema zavzamejo natanko določena stanja in sicer tako, da je videti, da gre še zmeraj za sistem. Nekaj se je vendar izgubilo/spremenilo v sistemu, ali ne? Če ne drugega je postal spoznaven, s pomočjo povprečja!
Ne štekam najbolje.Torej gor in dol, levo in desno, itd. Nasprotnost.
Hm. Mogoče potencial ni dober izraz, bolje bi bilo zaloga vrednosti, ki jo lahko nek delec zavzame.
Ok, zaloga vrednosti je tudi meni povsem OK, sploh ko bo govora o determinizmu.
Točna tako, zato determinizem, ampak počasi ...Zaloga vrednosti, imenujno jo "vsa stanja delca", ki jih lahko določen delec zavzame, je zaenkrat določena in končna, a ne?
E tukaj se verjetno najini poti ločita ... pri meni ne gre za izbrano stanje, temveč stanje, ki je determinirano s predhodnim stanjem entitete (npr. lastno stanje delca) in s stanjem okolice. S tem , da seveda lastno stanje entitete prav tako vpliva na okolico.Izbrano stanje, ki ga lahko delec zavzame, pa vpliva na okolico in tudi na njega.
Jaz ne vidim nujnosti, da sprememba gibanja nekega delca vpliva na vse ostale delce - vse kar jih je, namreč sam nikjer nisem trdil, da ne vpliva na svojo okolico, da ne bo pomote.Recimo, da je delec prepleten in je še znotraj nekega velikega sistema, rečemo, da zavzema vsa mogoča stanja.Naj se giblje po prostoru, ki je napolnjen z magnetnim poljem. V nekem trenutku sistem razpade in ta najin delec zavzame stanje Up, od tega trenutka naprej se bo njegovo gibanje spremenilo, a ne? Delec je vendar energija in če se spremeni funkcija gibanja energije v prostoru, to še kako vpliva na ostale delce/energijo v prostoru, a ne?
Glede energije v prostoru pa bi prosil, če si malo bolj jasen, ker mislim, da gre zopet za nekaj dugega od tistega o čemur govoriva.
Če je pred "meritvijo sistema" (vplogled v sistem) potoval nedoločljivo po prostoru, bo po zavzetju določenaga stanja, potoval po določljivi krivulji, drži?
Čakaj, zakaj naj bi delec po zavzetju določenega stanja potoval po določljivi krivulji? Kaj tu misliš z "določljivo krivuljo"?
Četu ne kompliciram, da so lastnosti (tudi) lastnosti, ki izhajajo iz lastnega stanja seveda pogojeno z vplivom okolice, še vedno ne razumem, zakaj naj bi šlo za voliv na vse kar je?Ker je zavzel eno od lastnosti in lastnosti so interacije z okoljem, se bo vpliv sistema na okolje spremenil, a ne?
Resnično ne vidim razloga za takšen sklep. Edino, če ti ne obravnavaš vesolja kot zgolj en sitem, ki je ves v kvantni superpoziciji stanj. To pa mislim, da ni res.Če tako, potem je meritev, ki je bila izvedena in časovno-prostorsko zelo oddaljena, od tega neopazovanega delca, imela vpliv na okolico tega najinega neopazovanega delca, ki je zavzel UP stanje, ker je najin opazovani zavzel stanje DOWN ? Če tako, potem je zelo verjetno, da je vse povezano z vsem. No, prazaprav nikoli ni bilo ločeno, a ne?
Mogoče. Vendar je zanimivo in razburljivo takšno poenostavljanje.
Razburljivo že, vendar mora biti tudi pravilno ...
Ne razumem, res ne ...No, reciva tako. Fotoni, ki so izsevani iz neke oddaljene zvezde naj bodo prepleteni. Njihove poti po prostoru torej niso natanko določene. Sedaj pogledamo enega iz tega sistema. Videti je, da v tem trenutku sistem razpade in pozicija delca v prostoru je bolje določljiva. Zvezda je torej tam, kjer jo "vidimo", ali kako? Ne pozabimo, da je videti, da je konsistentnost informacij zagotovoljena in lahko mirno rečemo, da je zvezda točno tam kjer bi morala biti. Tako, kot sem napovedal. QED.
Ko govorim o determinizmu govorim pravzaprav zgolj o tem, da je vsako stanje neke entitete determinirano s prejšnjim lastnim stanjem in stanjem okolice, ki je v interakciji s to entiteto. Derik, je nekje rekel, da gre za zelo trivialno stvar, sam menim da je "trivialnost" tu na mestu ...Ah, seveda so lahko in morejo biti. Še zmeraj me zanima, kaj ti misliš, ko govoriš o determinizmu.
Lahko pa kasneje kaj več, s kakšnim primerom podkrepljeno ...