Če je bog res tako usmiljen in poln ljubezni,kot trdijo nekateri potem bi naredil največjo krivico tistim.ki bi jih vrgel v pekel za vekomaj.Zakaj bi morali eni,ki niso nič bolj krivi kot drugi večno trpeti v peklu,drugi pa uživati v nebesih(tudi večno).Potem bi se izkazalo,da bog ni sposoben razmisljati bolje,kot človek,ki pa razmišlja zelo omejeno.S tako inteligenco in sposobnostjo mu to verjetno ne bi uspelo ustvariti tega sveta(ali pa je ravno zato tako).Hotel sem povedati,da božje lastnosti določa človek,kakršne misli,da naj bi jih bog imel.Če pa kaj ne vemo pa rečemo,da bog že ve kako in zakaj,ker smo vsi samo del njegovega načrta.O vsem bi se še dalo veliko povedat.
amen
Vera in geniji
Še ena pikolovska. 
Rečeno je, ...Bog dobro plačuje in hudo kaznuje..., a ni tko nekako tudi z mafijo.
Max: delavnice se imenujejo Mednarodni Kongers za Novo Evangelizacijo, Stadtmission 2003. Če hočeš pogledat stran http://www.stadtmission.at
Rečeno je, ...Bog dobro plačuje in hudo kaznuje..., a ni tko nekako tudi z mafijo.
Max: delavnice se imenujejo Mednarodni Kongers za Novo Evangelizacijo, Stadtmission 2003. Če hočeš pogledat stran http://www.stadtmission.at
-
Alex
Filozof Blaise Pascal je dejal, da obstajajo tri stopnje ali ravni veličine med ljudmi: stopnja teles, stopnja bistrosti in stopnja svetosti. V prvo vrsto spadajo ljudje, ki se odlikujejo po telesni lepoti, po moči in materialnem bogastvu; v drugo umetniki, geniji in znanstveniki; v tretjo vrsto pa spadajo svetniki. Tako rekoč neskončno velika razlika ločuje drugo raven od prve, toda neskončno bolj neskončna razlika ločuje tretjo raven od prve in od druge. To je red, v katerem se veličina ne doseže na račun drugih ljudi, temveč v korist vseh, in to je veličina, ki traja večno.
"Obstaja samo en Bog Oče, čigar so se vse stvari in mi v njem, in en Gospod Jezus Kristus, po katerem so vse stvari in tudi mi."
Sir Isaac Newton
"Znanost pomeni ukvarjanje z danimi stvarmi. Toda bolj bistveni od dejstev so odnosi spoštovanja, čudenja, in ponižnosti, če naj bo človek v skladu s svojim okoljem in svojim stvarnikom."
John Hughton, generalni direktor Britanskega meteorološkega zavoda
Francis Bacon je bil prepričan, da je Bog "govoril" v dveh velikih "knjigah". Prva je "knjiga Narave" (Svet) in druga "knjiga Svetega pisma" (Beseda). Prva govori o stvarstvu, druga pa o Stvarniku. Prva je "knjiga o božjih delih", druga pa "knjiga o božji besedi." Če torej hočemo ugotoviti, kaj je rekel Bog, to preberemo v ustrezni knjigi.
Če uporabljamo samo knjigo o naravi, izvemo le nekatere, znanstvene stvari. Za popolno sliko potrebujemo tudi Sveto pismo.
"Ker dve resnici ne moreta nasprotovati druga drugi, je naloga modrih razlagalcev, da poiščejo pravi pomen svetopisemskih besedil. Nedvomno se bo skladal s fizikalnimi sklepi, ki dokazujejo smisel, kakršnega so nam že prej odkrila potrebna dokazovanja."
Galileo Galilei
Galileo se je pritoževal nad ljudmi, ki so hoteli v Svetem pismu najti astronomske teorije. "Namen Svetega Duha je," je rekel, "da nas pouči, kako pridemo v nebesa, in ne, kakšni so nebesni zakoni." Če kakšen odlomek razumemo dobesedno, čeprav ni bil tako mišljen, nas to lahko pripelje do vrste sporov. V enega takšnih sporov se je zapletel tudi Galileo, 93. psalm primerja stanovitnost Boga z vesoljem: "Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne." To so nekateri Galilejevi nasprotniki razumeli, kot da je Zemlja negibna in da so torej napačne teorije, ki trdijo, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Sveto pismo je polno odlomkov, ki jih ne smemo brati kot znanstveno revijo. V njih so za lažje razumevanje bistva uporabljene pesniške oblike in zgradbe.
Neko besedilo lahko razumemo dobesedno ali v literarnem smislu. Težave se pojavijo zaradi tega, ker ni vselej lahko razlikovati tistega, kar je bilo mišljeno dobesedno, od pesniškega jezika.
Celo tisti, ki trdijo, da razumejo vse Sveto pismo dobesedno, to le redko delajo, saj zagotovo začutijo poezijo in prispodobe v izrazih, kot so: "Jutranje zvezde so skupaj pele."
"Veličastna je misel, da je Stvarnik življenje z njegovimi različnimi silami vdihnil prvotno le v nekaj oblik, nemara eno samo, in da so se iz tako preprostega začetka razvile prelepe in prečudovite oblike, medtem ko se je naš planet vrtel dalje po trdnem zakonu težnosti. In te oblike se še vedno razvijajo."
Charles Darwin, zaključek njegovega dela Nastanek vrst
"Ne vidim razloga, zakaj človek ali kakšna druga žival ne bi mogla biti del namernega načrta vsevednega Stvarnika, ki je predvidel vse prihodnje dogodke in posledice."
Charles Darwin
Tudi če bi z našimi časovnimi merili ugotovili, da je vesolje neskončno staro, to še ne bi zanikalo, da ga je ustvaril Bog. Kajti stvarjenje je dejanje izven časa. Kot je to izrazil sveti Avguštin v 5. stoletju, je stvarjenje s časom, ne v času.
Znanost daje odgovore na vprašanje: Kako?, vera pa na vprašanje: Čemu?
Sir Isaac Newton
"Znanost pomeni ukvarjanje z danimi stvarmi. Toda bolj bistveni od dejstev so odnosi spoštovanja, čudenja, in ponižnosti, če naj bo človek v skladu s svojim okoljem in svojim stvarnikom."
John Hughton, generalni direktor Britanskega meteorološkega zavoda
Francis Bacon je bil prepričan, da je Bog "govoril" v dveh velikih "knjigah". Prva je "knjiga Narave" (Svet) in druga "knjiga Svetega pisma" (Beseda). Prva govori o stvarstvu, druga pa o Stvarniku. Prva je "knjiga o božjih delih", druga pa "knjiga o božji besedi." Če torej hočemo ugotoviti, kaj je rekel Bog, to preberemo v ustrezni knjigi.
Če uporabljamo samo knjigo o naravi, izvemo le nekatere, znanstvene stvari. Za popolno sliko potrebujemo tudi Sveto pismo.
"Ker dve resnici ne moreta nasprotovati druga drugi, je naloga modrih razlagalcev, da poiščejo pravi pomen svetopisemskih besedil. Nedvomno se bo skladal s fizikalnimi sklepi, ki dokazujejo smisel, kakršnega so nam že prej odkrila potrebna dokazovanja."
Galileo Galilei
Galileo se je pritoževal nad ljudmi, ki so hoteli v Svetem pismu najti astronomske teorije. "Namen Svetega Duha je," je rekel, "da nas pouči, kako pridemo v nebesa, in ne, kakšni so nebesni zakoni." Če kakšen odlomek razumemo dobesedno, čeprav ni bil tako mišljen, nas to lahko pripelje do vrste sporov. V enega takšnih sporov se je zapletel tudi Galileo, 93. psalm primerja stanovitnost Boga z vesoljem: "Utrdil je vesoljstvo, ki ne omahne." To so nekateri Galilejevi nasprotniki razumeli, kot da je Zemlja negibna in da so torej napačne teorije, ki trdijo, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Sveto pismo je polno odlomkov, ki jih ne smemo brati kot znanstveno revijo. V njih so za lažje razumevanje bistva uporabljene pesniške oblike in zgradbe.
Neko besedilo lahko razumemo dobesedno ali v literarnem smislu. Težave se pojavijo zaradi tega, ker ni vselej lahko razlikovati tistega, kar je bilo mišljeno dobesedno, od pesniškega jezika.
Celo tisti, ki trdijo, da razumejo vse Sveto pismo dobesedno, to le redko delajo, saj zagotovo začutijo poezijo in prispodobe v izrazih, kot so: "Jutranje zvezde so skupaj pele."
"Veličastna je misel, da je Stvarnik življenje z njegovimi različnimi silami vdihnil prvotno le v nekaj oblik, nemara eno samo, in da so se iz tako preprostega začetka razvile prelepe in prečudovite oblike, medtem ko se je naš planet vrtel dalje po trdnem zakonu težnosti. In te oblike se še vedno razvijajo."
Charles Darwin, zaključek njegovega dela Nastanek vrst
"Ne vidim razloga, zakaj človek ali kakšna druga žival ne bi mogla biti del namernega načrta vsevednega Stvarnika, ki je predvidel vse prihodnje dogodke in posledice."
Charles Darwin
Tudi če bi z našimi časovnimi merili ugotovili, da je vesolje neskončno staro, to še ne bi zanikalo, da ga je ustvaril Bog. Kajti stvarjenje je dejanje izven časa. Kot je to izrazil sveti Avguštin v 5. stoletju, je stvarjenje s časom, ne v času.
Znanost daje odgovore na vprašanje: Kako?, vera pa na vprašanje: Čemu?
-
pepe
Mene kot tehnokrata nekako moti to slepo verovanje v sveto pismo in citiranje le tega kot edine zveličavne resnice. Če me spomin ne vara, so najstarejši pisni viri svetega pisma nastali sedemdeset (!!!) let po smrti Jezusa in to v časih, ko je bila edina fizikalna razlaga za strelo božja volja.
Najmlajši viri svetega pisma pa so nastali nekaj stoletij po smrti Jezusa.
Mi pa se ne moremo zmeniti kdo je koga med WW2, čeprav obstajajo pisni slikovni viri, pa še žive priče obstajajo.
Najmlajši viri svetega pisma pa so nastali nekaj stoletij po smrti Jezusa.
Mi pa se ne moremo zmeniti kdo je koga med WW2, čeprav obstajajo pisni slikovni viri, pa še žive priče obstajajo.
-
Matjaž
Nekaj misli znanstvenikov o Bogu
"Živimo v zelo precizno nastavljenem vesolju. Naše vesolje je dom. In menim, da ga je oblikoval Bog."
David Block
"Rad bi vedel, kako je Bog ustvaril ta svet. Ne zanimajo me fenomeni tega ali onega elementa; rad bi spoznal božje misli. Drugo so podrobnosti."
A. Einstein
"Verjamem v Spinozovega Boga, ki se kaže v zakonski harmoniji bivajočega, ne pa v Boga, ki se ukvarja z usodo in ravnanji ljudi."
A. Einstein
"Bog ne kocka"
A. Einstein
"Bog je tisti, ki je ustvaril nekaj, kar se razvija samo. Bil je dovolj zvit, da je načrtoval tako, da mu ni treba posegati vmes."
Werner Arber, nobelovec
"Ker namen in način, kako bomo merili neki subatomski delec, odločata o tem, kakšne lastnosti bo ta delec imel, lahko rečemo, da na ta delec vpliva naša zavestna odločitev. Če pa naša odločitev vpliva na ta delec, potem mora imeti ta delec tudi neko zavest. Če pa vsak delec ima zavest, potem zavest napolnjuje celo vesolje. Ker lahko naša zavest vpliva na zavest delca, to pomeni, da morata biti nekako povezani. Če pa je vsa zavest, ki obstaja, povezana, potem mora biti vsota te zavesti to, kar imenujemo Bog."
Amit Goswami, fizik
"Ko narediš prvi požirek iz kozarca naravoslovnih znanosti, postaneš ateist, na dnu kozarca te pa zmeraj čaka Bog."
Wernher von Brawn
Zadnji odstavek poročila Francisa Collinsa, direktorja z javnimi sredstvi financiranega projekta raziskovanja človeškega genoma:
"Razumevanje človeškega genoma nam ne bo pomagalo, da bi razumeli duhovno plat človeške vrste ali spoznali, kdo je Bog in kaj je ljubezen. Kljub temu pa dešifriranje tega zapisa ni bila samo znanstvena, temveč tudi duhovna izkušnja. Gre za spoznanje nečesa, kar je doslej vedel samo Bog. In tako na neki način trenutek odkritja postane tudi trenutek čaščenja, trenutek spoštovanja neverjetne zapletenosti in lepote biologije, sveta in življenja. In spoštovanja Boga kot stvarnika."
Sicer se je pa Bog najbolje sam predstavil v knjigah Pogovori z Bogom 1, 2 in 3. V njih piše tudi o tem, kaj je naše življenje, zakaj se nam dogajajo razne stvari, o zakonitostih življenja, pa tudi nekaj o NLP in precej o višje razvitih civilizacijah v vesolju. Kritičen je tudi do religij oziroma institucij, ki so nauke Kristusa, Mohameda in drugih priredile svojim interesom. Knjige so prevedene v slovenščino.
"Živimo v zelo precizno nastavljenem vesolju. Naše vesolje je dom. In menim, da ga je oblikoval Bog."
David Block
"Rad bi vedel, kako je Bog ustvaril ta svet. Ne zanimajo me fenomeni tega ali onega elementa; rad bi spoznal božje misli. Drugo so podrobnosti."
A. Einstein
"Verjamem v Spinozovega Boga, ki se kaže v zakonski harmoniji bivajočega, ne pa v Boga, ki se ukvarja z usodo in ravnanji ljudi."
A. Einstein
"Bog ne kocka"
A. Einstein
"Bog je tisti, ki je ustvaril nekaj, kar se razvija samo. Bil je dovolj zvit, da je načrtoval tako, da mu ni treba posegati vmes."
Werner Arber, nobelovec
"Ker namen in način, kako bomo merili neki subatomski delec, odločata o tem, kakšne lastnosti bo ta delec imel, lahko rečemo, da na ta delec vpliva naša zavestna odločitev. Če pa naša odločitev vpliva na ta delec, potem mora imeti ta delec tudi neko zavest. Če pa vsak delec ima zavest, potem zavest napolnjuje celo vesolje. Ker lahko naša zavest vpliva na zavest delca, to pomeni, da morata biti nekako povezani. Če pa je vsa zavest, ki obstaja, povezana, potem mora biti vsota te zavesti to, kar imenujemo Bog."
Amit Goswami, fizik
"Ko narediš prvi požirek iz kozarca naravoslovnih znanosti, postaneš ateist, na dnu kozarca te pa zmeraj čaka Bog."
Wernher von Brawn
Zadnji odstavek poročila Francisa Collinsa, direktorja z javnimi sredstvi financiranega projekta raziskovanja človeškega genoma:
"Razumevanje človeškega genoma nam ne bo pomagalo, da bi razumeli duhovno plat človeške vrste ali spoznali, kdo je Bog in kaj je ljubezen. Kljub temu pa dešifriranje tega zapisa ni bila samo znanstvena, temveč tudi duhovna izkušnja. Gre za spoznanje nečesa, kar je doslej vedel samo Bog. In tako na neki način trenutek odkritja postane tudi trenutek čaščenja, trenutek spoštovanja neverjetne zapletenosti in lepote biologije, sveta in življenja. In spoštovanja Boga kot stvarnika."
Sicer se je pa Bog najbolje sam predstavil v knjigah Pogovori z Bogom 1, 2 in 3. V njih piše tudi o tem, kaj je naše življenje, zakaj se nam dogajajo razne stvari, o zakonitostih življenja, pa tudi nekaj o NLP in precej o višje razvitih civilizacijah v vesolju. Kritičen je tudi do religij oziroma institucij, ki so nauke Kristusa, Mohameda in drugih priredile svojim interesom. Knjige so prevedene v slovenščino.
Ohjej, na to temo bi lahko napisal kar knjigo, vendar bom probal skrajsat.
Kar se tiče vere.
Ljudje so pred mnogo tisoč leti verjeli v ne samo enega boga, za vsako stvar posebej je obstajal bog. Poglejte v križanke, Grški bog vetra, Egipčanski bog nereda in kaosa, Rimski bog ljubezni, poln kufer jih je.
Poglejte svoje stare starše, velika večina(če so še živi, če ne, naj počivajo v miru) jih vsako nedeljo obiskuje cerkev. Prejšnja genreacija, je verjetno še vedno pod velikim vplivom starega verskega režima. Tako kot naši stari starši, so tudi veliki umi imeli sprane možgane, in se ob svojih neuspehih obračali na boga. Če primerjamo današnjo mladino, z mladino pred 100 in več leti, bi si upal trdit, da vera upada.
Krščanska vera, je imela pred 2000 leti eno ogromno reklamo, pred 2000 leti so na televiziji namesto reklam za pralne praške in always vložke, vrteli krščanske reklame o bogu vsemogočnemu, in s tem da ta bog izvaja čudeže in z dobro reklamno kampanjo, pa so samo pridobili še več vernikov. Zato se je krščanstvo tako dobro prijelo.
Ne smemo zanemarit dejstva da so bili ljudje in so še vedno naivni. Obsojam znanstvenike, ki so svoje teorije podprli z nekim znanjem in konkretnim dokazom. Trdnejših dokazov o obstoju boga pa dvomim če so imeli. Sveto pismo je le del reklame. Če je Jezus živel pred 2000 leti, zakaj vemo več o faraonih in piramidah, ki so bile zgrajene 3 in več tisoč let pred našim štetjem. Dejstvo je, da tudi veliki duhovniki več ne verjamejo v boga, saj bi sicer uvideli, da je zloraba otrok velik greh. In kdor se danes odloča, ali bo svojega otroka vzgajal versko, mislim da bo dvakrat premislil če se mu splača tvegat da ne bo njegov otrok žrtev pedofilskega duhovnika.
Pa še nekaj s področja znanosti:
Bog je ustvaril dva človeka Adama in Evo. Vrašanje: Kakšne barve sta bila? Adam črn, Eva belka, od kod potem ostale rase? Veste kam ciljam ne.
Kar se tiče vere.
Ljudje so pred mnogo tisoč leti verjeli v ne samo enega boga, za vsako stvar posebej je obstajal bog. Poglejte v križanke, Grški bog vetra, Egipčanski bog nereda in kaosa, Rimski bog ljubezni, poln kufer jih je.
Poglejte svoje stare starše, velika večina(če so še živi, če ne, naj počivajo v miru) jih vsako nedeljo obiskuje cerkev. Prejšnja genreacija, je verjetno še vedno pod velikim vplivom starega verskega režima. Tako kot naši stari starši, so tudi veliki umi imeli sprane možgane, in se ob svojih neuspehih obračali na boga. Če primerjamo današnjo mladino, z mladino pred 100 in več leti, bi si upal trdit, da vera upada.
Krščanska vera, je imela pred 2000 leti eno ogromno reklamo, pred 2000 leti so na televiziji namesto reklam za pralne praške in always vložke, vrteli krščanske reklame o bogu vsemogočnemu, in s tem da ta bog izvaja čudeže in z dobro reklamno kampanjo, pa so samo pridobili še več vernikov. Zato se je krščanstvo tako dobro prijelo.
Ne smemo zanemarit dejstva da so bili ljudje in so še vedno naivni. Obsojam znanstvenike, ki so svoje teorije podprli z nekim znanjem in konkretnim dokazom. Trdnejših dokazov o obstoju boga pa dvomim če so imeli. Sveto pismo je le del reklame. Če je Jezus živel pred 2000 leti, zakaj vemo več o faraonih in piramidah, ki so bile zgrajene 3 in več tisoč let pred našim štetjem. Dejstvo je, da tudi veliki duhovniki več ne verjamejo v boga, saj bi sicer uvideli, da je zloraba otrok velik greh. In kdor se danes odloča, ali bo svojega otroka vzgajal versko, mislim da bo dvakrat premislil če se mu splača tvegat da ne bo njegov otrok žrtev pedofilskega duhovnika.
Pa še nekaj s področja znanosti:
Bog je ustvaril dva človeka Adama in Evo. Vrašanje: Kakšne barve sta bila? Adam črn, Eva belka, od kod potem ostale rase? Veste kam ciljam ne.
-
Matjaž
Amun, to kar si ti napisal, nima nobene zveze s tem, kar sem jaz napisal. Znanstveniki ne mislijo na krščanskega Boga, ampak na neko inteligenco, ki jo oni tudi imenujejo Bog. Ta "inteligenca" ali kakorkoli jo že imenujemo se je predstavila v knjigah Pogovori z Bogom in tudi sama kritizira religije oziroma institucije, ki so te religije priredile svojim interesom. Glede na njihovo ravnanje tudi jaz dvomim, da najvišji predstavniki cerkve sploh verjamejo v Boga.
-
joe