Razvojni antropologi štejejo prav to, da imamo od vseh primatov daleč najdaljše obdobje učenja po rojstvu, kot ključni dejavnik za našo kvalitativno prednost. Poglej telička ali gazelinega mladička! Njegovo "nebogljeno" obdobje po skotitvi traja le nekaj deset minut! Kaj se lahko nauči v tem času? Namreč v prvih letih po rojstvu otroka se volumen možganov podvoji, še posebej neocortex, prefrontalni cortex in temporalna režnja. Prav te strukture omogočajo abstraktno sklepanje, uporabo jezika, reševanje problemov in vključevanje v kulturo s pomočjo socialnega učenja. To pa je ključno v prvih mesecih in letih po rojstvu, kasneje je dosti težje ali nemogoče.Kaj je zgrešeno? To so vendar dejstva in če dodam še, da naši dojenčki kričijo in so povsem nebogljeni vsaj 8 let je slika še bolj jasna. Ne pozabi, da imajo predatorji izostrene čute! Očitno je, da smo preživeli. Družina, skupnost in kolektivna moč je očitno bil recept, da smo odgnali predatorje. Nato smo ...
Imaš prav, pri tej nalogi je odločilna vloga družine in skupnosti, oborožene s tehnologijo. Ne smeš pozabiti, da tudi živali (npr. volkovi, levi, bizoni, ipd.) živijo v "skupnostih" (čredah, tropih, jatah), vendar so brez tehnologije še vedno ranljivi. Simptomatično je, da so nekateri od najbolj strašnih predatorjev (levi, tigri, volkovi, morski psi, ipd.) na spisku ogroženih vrst…
Ne, že neandertalci so "gradili" na inteligenci in tehnologiji, ne na 'moči'. Neandertalci – v nasprotju z razširjenim prepričanjem – niso bili dosti manj inteligentni od nas. Tudi optimalna razdalja za napad spada med reševanje problemov in abstraktno sklepanje...Seveda, če ti danes stopiš pred medveda z AK-47, vendar pazi da si dovolj daleč in da imaš naboje, ker drugače ... Skratka, do tega je bilo potrebno priti in možgani se niso spremenili vsaj zadnjih 50.000 let, a ne? Eni so gradili na moči, recimo neandertalci, naši predniki so imeli srečo in tu in tam je kakšen spregledal in od metalca sulice, do loka, pa vse do medcelinskih balističnih raket. Princip je isti, napadi in ubij od daleč, ker od blizu je tveganje preveliko! Pa sva pri Newton-u in mehaniki!
Verjetno se smejiš sam sebi. Da 'umetnega izbora' ni? Kako pa so potem nastale neštete pasme domačih živali, pa vse kulturne rastline, da GSO sploh ne omenjam, kaj pametnjakovič?No, poudarek je na "skušam pojasniti: z naravnim izborom." Saj vendar umetnega ni! Daj no Vojko, potrudi se, verjetno znaš bolje.
Ne vem sicer, kaj misliš z "našo izvorno absolutno kompleksnostjo", drži pa da žive strukture (začasno in omejeno) zmanjšujejo entropijo.Ja pa ne samo naša. Vse strukture nekaj prenašajo ali bolje, skladiščijo. Energijo! Žive strukture zmanšujejo entropijo, zato pa je potrebna kompleksnost! Iz enostavnega v kompleksno, vse do naše izvorne absolutne kompleksnosti ali kako?
Ja, pa na informacijo ne gre pozabiti. Pa imava trojico: ENERGIJA,STRUKTURA,INFORMACIJA! All in one, za distraktusa, ki dojema z zamikom.
Očitno 'mati Evolucija' ni bila enakih misli in je izbrala pet prstov…pri tem je imela kakšne tri milijarde let za poskuse po metodi "trial-and-error", tako da si lahko prepričan, da je preigrala vse možnosti in se odločila za najboljšo…No, 3 prsti bi bili povsem dovolj. Palec, kazalec in trojica. Če se dobro spomnim, bi tudi trojiški sistem bi najučikovitejši v informacijski tehnologijo. Ups, pa smo pri 0,1 in 0/1, _. Tista podčrtaj je za Cantorja in množico vseh množic!
Ja, vidim, da ti gre težko. Najbolj enostaven (in zato ne ravno najbolj ustrezen) primer delovanja zakona prehoda iz kvantitete v kvaliteto je z agregatnimi stanji. Vzemi led: ta ima kristalno strukturo in je rotacijsko asimetričen, se pravi ima določene kvalitete. Nato ga segrevaj, počasi tako da mu dovajaš stopinjo za stopinjo toplote. Dovajanje toplote je čisti kvantitativni proces, drži? Do 0°C se ne zgodi nič, ko pa dodaš zadnjo stopinjo, pride do prehoda kvantitete (tj. dodajanje toplote) v novo kvaliteto – led. Spremeni se agregatno stanje, nastane voda. Ta ima bistveno drugačne kvalitativne lastnosti kot led, v kar se lahko sam prepričaš, če ti jezna žena namesto kozarca vode vrže v glavo kocko ledu…Nato segrevaš vodo od 0°C do 99°C in ne zgodi se nič; nato pa buuuum, spet prehod kvantitete (tj. dodajanje toplote) v novo kvaliteto – paro. Tudi para ima bistveno drugačne kvalitativne lastnosti kot voda.Hm. Ne vem, tega iz prehoda iz kvantitete v kvaliteto ne dojemam. Zdi se mi, da to ne gre tako. Do kvalitete pride zaradi kreativnosti, kreativnost pa je neke vrste potencial, ki se sprosti zaradi sprememb okolice ali pa ...
Tu 'kreativnost' nima neposredne zveze.
Ja, digitalni računalniki so v bistvu stroji za računanje. Ampak jaz sem govoril o zori drugačnih strojev, o fuzzy logiki, o nevronskih mrežah, to pa so že stroji, ki delujejo po analognem principu…kot naši možgani.Točno tako, S tem, da je videti, da podcenjuješ "Skupna možganska masa in s tem kreativna procesorska moč se povečuje!" Saj vendar veš, da so matematični formalizmi nepopolni in kakor hitro trdijo drugače, zaidejo v paradokse. Torej računalniki, ki bazirajo na dosedaj znanih matematičnih modelih, nas ne morejo dohiteti, kaj šele prehiteti. Zaradi genialnosti Godla nas torej ne rabi biti strah ali za takšne kot si ti, je upanje zaenkrat še prazno.
Ne razumem. Kakšna "vera v znanosti"? In naprej: je Planck "poslušal" ali "poskušal"?Aha, dobro, da sva v medzveznih potovanjih. Sedaj berem že svoje argumente. Tole z uglednimi fiziki, si takrat še nisem upal dodati in je dokaz vere v znanosti. Podobno, kot je poslušal Max Planck. Poanta je, da ko dojameš osnovni princip, stopiš na pot nenehnih izboljšav. Dobiš Suhoje 32, pa vse do SU-35, ki poje tega raptorja F-22 za malico.
Ne vem, kam meriš? Potem je vse, kar je "umetno" narejeno "na napačni poti"?Če kakšne konstrukcije v naravi ni, potem smo na napačni poti. Recimo propeler je energijsko neučikovit, bički niso propelerji. Tudi spermiji imajo bičke ali ne? Umetna gnojila so toliko umetna, kot je umeten dušik, kalij in fosfor! To je samo dokaz, da aktivno zmanjšujemo entropijo v okolju.
Tole s propelerjem in njegovo " energijsko neučikovitostjo" boš mi pa moral dokazati…Vem, da bički niso propelerji, ogradil sem se zato, da mi ne bi kdo očital, da nisem vedel, da ta pogon obstaja v naravi.
Tudi z umetnimi gnojili si zamahnil mimo. Saj po njivah ne trosimo elementarnega N, K in P! Trosimo agregate, kjer so ti elementi v točno določenih razmerjih, poleg tega pa so v spojinah (P2O5 , ki vsebuje 56,4% kisika in 43,6% fosforja in K2O, ki vsebuje 17% kisika in 83% kalija, tako da če kupiš NPK gnojilo 18−51−20, to vsebuje 18% elementarnega N, 22% P in 17% K utežnih delov). To je tako, kot bi rekel, da je bojni strup sarin "toliko umeten", kot je umeten ogljik, vodik, fluor, kisik in fosfor v formuli C4H10FO2P!
Težko, v naravi ni mogoče preskakovati razredov…Ni ata Jankovića, ki bi sinu plačal maturo…Naša vizija, mogoče pa jo naredimo mi in preskočimo kakšen razred!