Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11770
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Lili (Rock) je napisal:
Če STR in SMV nista združljiva v okviru SMV (kot trdiš) - je fizika terminološko res pomilovanja vredna.
Ker gravitacija pač obstaja, je SMV očitno dokaj primitivna teorija.
Toda ker je znanstvenik pravkar dobil N. nagrado za še zadnji manjkajoči delec, je vprašljiva najbrž le razlaga.
Ostalo je torej mnogo neodgovorjenega. Razumem pa, da je materija najbrž zahtevna.
Dokler ne bo jasnejšega, ne bom utegnil gledati slik (priporoča jih zgolj nejasni razlagalec).


Rock, znanost ni Biblija, kjer je vse za vekomaj jasno in nespremenljivo. Ja, v znanosti je (in bo) še dolgo "mnogo neodgovorjenega". Mimogrede, da te ne bi zaneslo: to ni pomanjkljivost, to je največja odlika znanosti...
Razpredanje izven topika je nepotrebno. Če ne želiš popraviti svoje razlage, je sprejemljiv le molk.

To je meritum stvari, Lili Preprosti! Ti si zajadikoval: "Ostalo je torej mnogo neodgovorjenega", ne jaz! Pa tudi o "nejasnem razlagalcu" si nekaj momljal. Če smo ti morali razlagati, kaj je "standardni model" v fiziki (ne Vesolja ali "SMV", kot si začel pisati v svoji blaženi nevednosti, Preprosti!), potem ti je seveda še marsikaj "nejasno"... :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11770
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:
vojko napisal/-a:Rock je napisal:
Energija ima maso, ki je za faktor 80 večja od inercialne mase kvarkov. Zaradi tako ogromne vezavne energije tudi ne moremo ločiti posameznih kvarkov, kajti prej ko bi ločili dva kvarka, bi morali vložiti toliko energije, da bi se materializiral nov kvark (asimptotična svoboda kvarkov).
-------------
Pred tem si je bilo namreč nemogoče zamisliti, da nikakor ni mogoče razdvojiti dveh delcev, da so za večno "objeti" v energetskem polju, ... To je podobno kot da bi rekel, da ni mogoče na noben način razmakniti S in J pola dveh permanentnih magnetov, tudi če uporabiš še tako veliko energije. To je v nasprotju z vsakdanjim izkustvom in logiko. Pa vendar je to danes ena od temeljnih resnic mikrosveta. :D
Ali je fizika torej prišla do pravega "atoma" (kar ni mogoče deliti)?
Vendar morda, "razdvojiti" ni isto kot "deliti". Kakšen je torej odgovor?
No, eden takšnih je že omenjeni kvark, pa elektron...
Hočeš reči, da kvarki in elektroni niso dalje deljivi?
Ja.
Kaj je vsebina tvoje pritrditve ("Ja.") na moje nikalno vprašanje? (Si tokrat zgolj slučajno besedno minimalističen, ali si v zadregi?)
Te daje elementarna slovenščina, Lili Preprosti?
Na tvoje preprosto vprašanje:"Hočeš reči, da kvarki in elektroni niso dalje deljivi?"
si dobil še bolj preprost in ultimativno minimalističen odgovor: "Ja."

Kaj ti tu ni jasno Preprosti? Če bil bil shrink, bi te vprašal, če potrebuješ podnapise... :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8301
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Bodi konkretnejši, kar ti kot mono-glavi ne bo težko.
Razglasil si, da v evidenci nimaš dolga. Problem je, da tvoja evidenca ni usklajena in je zato nepopolna, reference to potrjujejo.
Ponavljanje ohlapnih trditev je nepotrebno - raje jih konkretiziraj, ali pa umakni obdolžitev o neodgovarjanju. (Lahko tudi v stereo tehniki, če tako želiš - toda zvok naj bo jasen.)
Zvok je zelo čist in jasen tako jasen, da je prerezal prostor. :wink:

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a: Neko celoto, ki jo lahko primemo, pač sestavljajo delci, torej je delec zmeraj del nečesa, a ne?
Če del nečesa spet razdelimo, dobimo pač še manjši delec in na koncu je videti, da ne ostane ničesar, kar bi lahko še prijeli.
Namreč, pri procesu deljenja, pridemo do delca in ga razbijemo na koščke. Ko ujamemo in zapremo košček, da bi videli in ga pokazali, le-to čudežno izgine. Videti je, da lahko samo ujamemo, ne moremo in ne smemo prijeti, če želimo dojeti.
Tale čudež je celo ponovljiv, a ne?
Torej, razbijamo, da še koščki niso celi!
-----------
O kakšni celoti, delcih, deljenju govoriš?
------------
Recimo, o dvostranski celoti, ki je v okolju z motnjami.
-----------
To se imenuje razlagati temno s še temnejšim.
-----------------
Kaj češ tako pač je, mogoče je zato toliko temne snovi in energije in model opiše zaenkrat samo 5% :roll: No, hudič je tudi KAKO vemo koliko in KAJ je sploh celota ? Vera je nagajiva, lahko si sposodi končno energije iz neskončnosti in to je naredila pred časom. :wink: Vera je zato poznana tudi po iznajdljivosti.
Če kdo dobi N. nagrado za samo nekaj odstotkov - potem boš moral biti, dovoli, da to rečem, prepričljivejši.
Saj ni nobeden dobil N. nagrade za odstotke, temveč za napoved "delca", ki ustvarja novo polje. Na tem polju vzbrsti masa, recimo elektrona. :oops:

Rock napisal/-a: Ampak predpostavljam, da veš, o čem se pogovarjamo, zato okolišenja niso na mestu.
Intimno predpostavljam tudi, kaj si hotel povedati. A vseeno - zakaj bi bralec dopolnjeval nejasni tekst avtorja? Pojasni torej nedvoumno, kaj trdiš. Nč. identičnosti je osnovno logično načelo za običajen diskurz.
Ničesar ne trdim, so samo dejstva. Pojasnevanje je v domeni drugih vernikov, videti je, da so ali v krču od smeha ali v zadregi ali pa ... :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8301
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:Dokler ne bo jasnejšega, ne bom utegnil gledati slik (priporoča jih zgolj nejasni razlagalec).
Vzami si čas in poglej tole: 'The God Particle': The Higgs Boson

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11770
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a:Dokler ne bo jasnejšega, ne bom utegnil gledati slik (priporoča jih zgolj nejasni razlagalec).
Vzami si čas in poglej tole: 'The God Particle': The Higgs Boson
Mislim, da je za rocka (ki je spraševal, kaj je standardni model in zakaj je manjkal tisti del sestavljanke desno zgoraj)boljša ta predstavitev v treh delih:

http://www.youtube.com/watch?annotation ... Uh5mTxRQcg
:wink:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8301
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a: Nič nisem spregledal, tudi "selektivno" ne!

Ad "zeleni laser": to se v političnem žargonu imenuje "Gleichschaltung" in bi bila uporabna metafora le, če bi namesto komunizem napisal "stalinizem"... Ad "hacker": na to sem odgovoril v zadnjem postu, pri restriktivni definiciji pojma "komunikacija"...
:D Ja, sem se zadržal. Gleichschaltung med lignjem in bakterijami, ni to "čudež" ? Poenostavljeno simbioza, kot so nas učili.
Mojster nekako krmili, med zaznano svetlobo iz okolice in količino bakterij, ki jo bo potreboval. BO! Zjutraj, ko se skrije v pesek jih "odpusti" ravno pravo količino, da spet ustrezno svetijo ponoči. Ligenj hacker in fizik, a ne? Misliš, da se "zaveda" Lune in oblačnega vremena? :mrgreen:
Milijarde let delajo čudeže... they have climbed Mount Impbrobable... :D
Kaj pa praviš na tole, da akacije komunicirajo med seboj in se tako branijo pred sovražniki? :shock:
Ali pa da vinska trta uspeva bolje, če v bližini igra Mozart? :wink:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11770
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Bargo je napisal:
Kaj pa praviš na tole, da akacije komunicirajo med seboj in se tako branijo pred sovražniki? :shock:
Ali pa da vinska trta uspeva bolje, če v bližini igra Mozart?
Za prvi način sem že nekje slišal, druga pa je seveda bosa... Kaj pa vitis vinifera vitis L. (po domače: vinska trta)ve, kdo je Mozart? Kje si našel ta podatek in kako je argumentiran?
Baje pa pinot gris (po domače: sivi pinot ali rulandec) bolje uspeva ob Avsenikih... :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8301
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Kaj pa praviš na tole, da akacije komunicirajo med seboj in se tako branijo pred sovražniki?
Ali pa da vinska trta uspeva bolje, če v bližini igra Mozart?
Za prvi način sem že nekje slišal,
No,sem bil zelo presenečen, ko sem to razlago prvič slišal. Akacije se morajo braniti, da so lahko preživele vse do danes to razumen in je tudi mogoče videti, veliko trnja jih brani, a ne? No, tudi "predatorji" (antilope, žirafe,..) morajo preživeti zato so morali nekako rešiti problem s trnjem. To so storili z natačnostjo in dolgim jezikom. :wink:

Spet je na vrsti akacija. No, malce kemije in ko je napadena (odziv na napadalca!) je začela proizvajati tinin, ki je v večjih količinah poguben za vsiljivca, vendar lačni "predatorji" so to prepoznali in zato malce pojedo, potem pa gredo do drugega drevesa, kjer pač nadaljujejo kosilo. To seveda ogroža akacije.

Kaj torej storiti, so "razmišljale" akacije?

Aha, če dodatno proizvedemo etilen, ko smo napadene, potem lahko pravočasno obvestimo sosede, da bodo začele predčasno, preventivno proizvajati tanin in tako so storile. :shock:

Lačni predatorji torej napadejo akacijo, ta se odzove tako, da začne proizvajajti tanin in plin etilen. Rastlinski predatorji zobajo, dokler je količina tanina še vzdržna in se jim ne sanja, da se prava poguba šele pripravlja.

Ko zapustijo akacijo, ker je nivo tanina že prevelik ali pa nagonsko odidejo, gredo zmeraj v smeri vetra, da jih ne zaznajo njihovi predatorji (razne mačke!), vendar točno tako je potoval z vetrom tudi etilen. 8)

Ko je etilen zaznala sosednja akacija, je bila obveščena o nevarnosti in začela preventivno proizvajati tanin. :shock:
Kaj sledi je jasno, kdo od akacijinih jedcev reagira nagonsko na tanin ga bo ugonobilo naslednje drevo, kateri se nekako zaveda in prepozna vsebnost tanina, bo poiskusil in odšel dalje.

Antelope activate the acacia’s alarm system

Kdo gre proti vetru tvega, da ga bodo pojedli pravi predatorji, a ne?

Skratka, gibanje z vetrom ti daje omamo ali zastrupitev, proti vetru osamo in božjo previdnost!

No, veš tudi, da je etilen težji od zraka in se zato giba po tleh. Je tudi zelo reaktiven z zrakom in lahko kaj hitro eksplodira in zaneti ogenj v kakšnem grmu iz katerega potem pride mož z tablo. :wink:

Hudiča, pa ni nekaj podobnega govoril Rock o jablani in drevesih?!
vojko napisal/-a: druga pa je seveda bosa...
Kaj pa vitis vinifera vitis L. (po domače: vinska trta)ve, kdo je Mozart? Kje si našel ta podatek in kako je argumentiran?
No, Mozart je verjetno pretiravanje, saj bil bil Beethoven ali kakšen Smetana tudi enako učinkovit. No pa tudi na Ravela,Antonina itd. vse preko AC/DC http://www.youtube.com/watch?v=XYFdldfYEJk do ...
vojko napisal/-a: Baje pa pinot gris (po domače: sivi pinot ali rulandec) bolje uspeva ob Avsenikih...
Ja, no vidiš. Važne so samo vibracije! Povem pa ti, da modra frankinja ni tako občutljiva na samo zvrst glasbe, kot pa na samo idejo, ki se skriva v njej. To je šele čudež, a ne?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8301
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

No, ko sva že pri vinih. Kdo ve, zakaj je modra frankinja, modra?

Modra frankinja:
Barva modre frankinje je globoka rubinasto rdeča. V vonju vina zaznamo lepo aromo gozdnih sadežev, v zatonu jagodo, kot odraz dobre dozorelosti taninov in uporabljene tehnologije pridelave vina lahko v rahlih odtenkih zaznamo tudi aromo tobaka in čokolade . Okus vina je poln, zaokrožen, svilnat, harmoničen z ravno pravšnjo vsebnostjo kislin in kompleksnostjo ter mehkobo taninov.

Tak je bil en Franc Košir

Venček Koširjevih
Zadnjič spremenil bargo, dne 17.10.2013 22:45, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11770
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:No, ko sva že pri vinih. Kdo ve, zakaj je modra frankinja, modra?

Modra frankinja:
Barva modre frankinje je globoka rubinasto rdeča. V vonju vina zaznamo lepo aromo gozdnih sadežev, v zatonu jagodo, kot odraz dobre dozorelosti taninov in uporabljene tehnologije pridelave vina lahko v rahlih odtenkih zaznamo tudi aromo tobaka in čokolade . Okus vina je poln, zaokrožen, svilnat, harmoničen z ravno pravšnjo vsebnostjo kislin in kompleksnostjo ter mehkobo taninov.

Tak je bil en Franc Košir

Venček Koširjevih
Pozabi modro frankinjo! Če imaš denar, si kupi buteljko Château d’Yquem letnik 1811 za borih 63.500 EUR, se pravi kozarček za slabih deset jurjev!

http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2011/07/ ... 68x599.jpg

Raste pa tu:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/c ... 'Yquem.jpg
http://t3.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9 ... ruaSmd0q6M

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8301
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:No, ko sva že pri vinih. Kdo ve, zakaj je modra frankinja, modra?

Modra frankinja:
Barva modre frankinje je globoka rubinasto rdeča. V vonju vina zaznamo lepo aromo gozdnih sadežev, v zatonu jagodo, kot odraz dobre dozorelosti taninov in uporabljene tehnologije pridelave vina lahko v rahlih odtenkih zaznamo tudi aromo tobaka in čokolade . Okus vina je poln, zaokrožen, svilnat, harmoničen z ravno pravšnjo vsebnostjo kislin in kompleksnostjo ter mehkobo taninov.

Tak je bil en Franc Košir

Venček Koširjevih
Pozabi modro frankinjo! Če imaš denar, si kupi buteljko Château d’Yquem letnik 1811 za borih 63.500 EUR, se pravi kozarček za slabih deset jurjev!

http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2011/07/ ... 68x599.jpg

Raste pa tu:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/c ... 'Yquem.jpg
Tale verjetno ne samo, da dojema vibracije, ta jih tudi povzroča! 8) Je neke vrste dirigent, a ne? :roll:

Zanimiva in zelo zgovorna tale zgodba. Hvala, Vojko! :wink:
The Comte had been known for being particularly dedicated towards maintaining quality, going so far as to reject an entire batch of the wine if he did not like the results of a randomised testing.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11770
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:
bargo napisal/-a:No, ko sva že pri vinih. Kdo ve, zakaj je modra frankinja, modra?

Modra frankinja:
Barva modre frankinje je globoka rubinasto rdeča. V vonju vina zaznamo lepo aromo gozdnih sadežev, v zatonu jagodo, kot odraz dobre dozorelosti taninov in uporabljene tehnologije pridelave vina lahko v rahlih odtenkih zaznamo tudi aromo tobaka in čokolade . Okus vina je poln, zaokrožen, svilnat, harmoničen z ravno pravšnjo vsebnostjo kislin in kompleksnostjo ter mehkobo taninov.

Tak je bil en Franc Košir

Venček Koširjevih
Pozabi modro frankinjo! Če imaš denar, si kupi buteljko Château d’Yquem letnik 1811 za borih 63.500 EUR, se pravi kozarček za slabih deset jurjev!

http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2011/07/ ... 68x599.jpg

Raste pa tu:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/c ... 'Yquem.jpg
Tale verjetno ne samo, da dojema vibracije, ta jih tudi povzroča! 8) Je neke vrste dirigent, a ne? :roll:

Zanimiva in zelo zgovorna tale zgodba. Hvala, Vojko! :wink:
The Comte had been known for being particularly dedicated towards maintaining quality, going so far as to reject an entire batch of the wine if he did not like the results of a randomised testing.
Poznavalci pravijo, da gre verjetno za najbolj slavno in najdražje belo vino na svetu iz vinskega rejona Sauterne (Gironde)...
Klasifikacija slavnih vin iz Bordeauxa je bila narejena že leta 1855 in Château d’Yquem se je že prvo leto uvrstil v ligo šapionov: premier grand cru clasee in ima edini od vseh vin laskavo titulo: Premier cru supérieur. Je sam na vrhu vinskega Olimpa, razred zase.

Zgodbe o vinu govorijo o nas. Vedeti moraš, da je med kulturo gojenja in uživanja vin in splošno kulturo zelo visoka korelacija... :wink:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

sluzasti otrob napisal/-a:
Rock napisal/-a:Razpredanje izven topika je nepotrebno. Če ne želiš popraviti svoje razlage, je sprejemljiv le molk.
To je meritum stvari, Lili Preprosti! Ti si zajadikoval: "Ostalo je torej mnogo neodgovorjenega", ne jaz! Pa tudi o "nejasnem razlagalcu" si nekaj momljal. Če smo ti morali razlagati, kaj je "standardni model" v fiziki (ne Vesolja ali "SMV", kot si začel pisati v svoji blaženi nevednosti, Preprosti!), potem ti je seveda še marsikaj "nejasno"... :lol:
Želim, da razložiš (ne da "razlagaš", in še manj, da je odgovor slabši od molka).

Std model v fiziki - model česa?

In tudi, če bi jaz napravil kako napako pri vprašanju iz fizike:
kaj lahko sklepam iz tega, da uživaš pri taki potencialni nevednosti pravnika?

Predlagam ti, da premisliš, ali boš sploh še odgovarjal. Računam, da obstajajo tudi drugi. (Odsotnost tebe in Shrinka in Romana /asocialni udeleženci/ ne bo preveč moteča.)

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

vojko napisal/-a:
Rock napisal/-a:
vojko napisal/-a:Ja.
Kaj je vsebina tvoje pritrditve ("Ja.") na moje nikalno vprašanje? (Si tokrat zgolj slučajno besedno minimalističen, ali si v zadregi?)
Te daje elementarna slovenščina, Lili Preprosti?
Na tvoje preprosto vprašanje:"Hočeš reči, da kvarki in elektroni niso dalje deljivi?"
si dobil še bolj preprost in ultimativno minimalističen odgovor: "Ja."
Kaj ti tu ni jasno Preprosti? Če bil bil shrink, bi te vprašal, če potrebuješ podnapise... :lol:
Si se zmotil?

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a: Ponavljanje ohlapnih trditev je nepotrebno - raje jih konkretiziraj, ali pa umakni obdolžitev o neodgovarjanju. (Lahko tudi v stereo tehniki, če tako želiš - toda zvok naj bo jasen.)
Zvok je zelo čist in jasen tako jasen, da je prerezal prostor. :wink:
Tudi če je morda eksistencialni aspekt zadovoljiv, to ne velja za esenco.
Neko celoto, ki jo lahko primemo, pač sestavljajo delci, torej je delec zmeraj del nečesa, a ne?
Če del nečesa spet razdelimo, dobimo pač še manjši delec in na koncu je videti, da ne ostane ničesar, kar bi lahko še prijeli.
Namreč, pri procesu deljenja, pridemo do delca in ga razbijemo na koščke. Ko ujamemo in zapremo košček, da bi videli in ga pokazali, le-to čudežno izgine. Videti je, da lahko samo ujamemo, ne moremo in ne smemo prijeti, če želimo dojeti.
Tale čudež je celo ponovljiv, a ne?
Torej, razbijamo, da še koščki niso celi!
-----------
O kakšni celoti, delcih, deljenju govoriš?
------------
Recimo, o dvostranski celoti, ki je v okolju z motnjami.
-----------
To se imenuje razlagati temno s še temnejšim.
-----------------
Kaj češ tako pač je, mogoče je zato toliko temne snovi in energije in model opiše zaenkrat samo 5% :roll: No, hudič je tudi KAKO vemo koliko in KAJ je sploh celota ? Vera je nagajiva, lahko si sposodi končno energije iz neskončnosti in to je naredila pred časom. :wink: Vera je zato poznana tudi po iznajdljivosti.
-----------
Če kdo dobi N. nagrado za samo nekaj odstotkov - potem boš moral biti, dovoli, da to rečem, prepričljivejši.
-------------
Saj ni nobeden dobil N. nagrade za odstotke, temveč za napoved "delca", ki ustvarja novo polje. Na tem polju vzbrsti masa, recimo elektrona. :oops:
Sam si govoril o 5%. - Mislim, da bom moral odpisati kot nepotrebnega tudi tebe.
Ampak predpostavljam, da veš, o čem se pogovarjamo, zato okolišenja niso na mestu.
Intimno predpostavljam tudi, kaj si hotel povedati. A vseeno - zakaj bi bralec dopolnjeval nejasni tekst avtorja? Pojasni torej nedvoumno, kaj trdiš. Nč. identičnosti je osnovno logično načelo za običajen diskurz.
---------------
Ničesar ne trdim, so samo dejstva. Pojasnevanje je v domeni drugih vernikov, videti je, da so ali v krču od smeha ali v zadregi ali pa ... :D
Dejstva so molčeča, ljudje govore (in se motijo, pojasnjujejo, se izmotavajo, vztrajajo v napakah - skratka, so neproduktivni.)

Odgovori