Na drugačni poti že mogoče, če pa je napačna, bomo videli. Smo v čudežih in znanosti, a ne? Ugotovljeno je bilo, da ne moremo izključiti čudežev, a ne? Osebno menim, da je čudežev okoli nas, kolikor želiš, samo videti in preveriti je treba naše pojasnevalne sposobnosti, ki bazirajo na matematičnih in fizikalnih modelih, ki jih imenujemo zakoni narave.vojko napisal/-a: Čeprav mi tvoja poanta ni čisto jasna, si na napačni poti.
Potem ti je kaj hitro jasno, da recimo, nekaj ne more leteti, čeprav pred teboj leti. Recimo MUHA! No, danes vemo, da ne bo pomote.
Zgoraj sem želel predstaviti različna bitja, iz različnih zornih kotov. Najbolj zgovoren primer je vidra, ki razbija školjke na svojem trebuhu in sicer tako, da ga uporablja kot orodje kamen. Način uporabe, ob kamen in ne z kamnom! Malce manj očitno je, da zato potrebuje veliko energije, čeprav je školjka pretežno iz iste strukture kot šolska kreda. Šolska kreda se hitro zlomi,a ne? Zakaj se ne zlomi školjka? Si kdaj jedel ostrige?
Kuščaji tudi niso od muh. Poznaš "Umetnost vojne", v tem video z kuščarji, je mogoče del tega videti, a ne?
Pojasnevanje narave nam je pač prišlo v navado, zaradi vzvišenosti pač ne vidimo očitnega in se čudimo zakaj se drugi čudijo! Saj smo vendar sposobni pojasniti VESOLJE,a ne?
No, ne vem če to drži. Termiti gradijo mesta, gojijo glive itd. Res pa je, da je naše okolje zemlja, ki so selimo sem in tja. Na morju se še nismo izkazali, verjetno je preveč dinamike.vojko napisal/-a: Edino MI na tem planetu smo začeli prilagajati okolje sebi.
So preživeli več kot mi. Izvor je nekje 100 milijonov let nazaj, a ne? Kaj so zate nove situacije?vojko napisal/-a: "Čebelice, mravljice, termiti itd." niso vzor, ker nimajo sposobnosti (hitrega) prilagajanja novim situacijam.
Imajo pa ga bakterije, kot si lahko videl! V tednu dni, evolucija v živo, saj se spomniš?
Ants evolved from wasp-like ancestors in the mid-Cretaceous period between 110 and 130 million years ago and diversified after the rise of flowering plants. More than 12,500 out of an estimated total of 22,000 species have been classified.[3][4] They are easily identified by their elbowed antennae and a distinctive node-like structure that forms a slender waist.
So socialna bitja in delitev dela poznajo že zelo dolgo! No, verjetno nisi imel to v mislih.vojko napisal/-a: To so specialisti, mi pa smo najbolj specializirani generalisti.
Ja, to pa drži. Vendar glede na velikost možganov, če lahko sploh tako rečemo, je še bolj čudežno, kako uspejo zgraditi svoja mesta, kjer mora biti klima primerna, a ne? Torej ne gre samo zato, da se ne podre, temveč mora tudi funkcionirati. Kdo bi si mislil, da stava na energetsko potraten organ lahko prinese nekaj novega.vojko napisal/-a: Nimajo najmogočnejšega orodja, ki ga je 'izumila' evolucija: prilagodljivih možganov, ki so sprožili novo (tehnološko) evolucijo.
Vsekakor. V naravi zmagujejo strukture, ki so energetsko učinkovite. Ne gre za porabo energije, temveč za pretok in shranjevanje energije.vojko napisal/-a: 'Neučinkovita uporaba energije'?
Recimo, da letimo se lahko zahvalimo Otto Lilienthal ter štorkljam.
Ne pozabi, da sta brata Wright bila kolesna mehanika. Eno je jadrati, drugo pa obvladovati letenje. Torej inspirirala nas je narava, potem smo se oddaljili in začeli izumljati že zdavnaj kreirano.Štorklje so jadralci. To pomeni, da si pri letenju pomagajo s toplotnimi zračnimi tokovi in tako prihranijo veliko energije. Znamenite fotografije štorkelj, ki jih je leta 1884 posnel Ottomar Anschütz, so navdihnile poskusni model jadralne naprave, ki jo je v poznem 19. stoletju skonstruiral Otto Lilienthal.
Videti je, da spet odkrivamo naravo in začeli so konstruirati premična krila, vendar do sposobnosti, ki jih ima kragulj je še zelo dolga pot.
Ah, si preskoćil vsaj 2 razreda. Spomni se, da nismo niti na skali! Učinkovitost in ne samo groba moč.vojko napisal/-a: Pri obvladovanju energije reda velikosti 10*16W ali celo 10*26W (Tip II) je to vprašanje smešno.
Videti je, da bo treba fotosintezo skužiti bolj podrobno, kot smo jo do sedaj.
Točno tako, ti vračam nasvet in ptič bodi sokol selec. Tudi pri veliki hitrosti, čez 300 km/h, namreč še zmeraj zelo ostro vidi in to brez čelade.vojko napisal/-a: Poglej stvari holistično iz ptičje perspektive!
Get Lucky (n-tič) Čelada ne pomaga, pa tudi če je zlata.