No zasledil pa sem dva citata, ki sta mi posebej ostala v spominu.
veš, mi materialisti ne »verujemo v materializem«. Verovanje v karkoli brez dokazov je izključen privilegij religij vseh provenienc in baž.
Mi materialisti vemo, da je svet materialen, objektiven in da tega ne more spremeniti noben še tako zaviti sofizem. Verovanje pa prepuščamo vam, »izbranim«…
Videti je, da se ideja in materija prepletata in plešeta igro življenja od tod naslov teme. Veliko smo govorili o razumu in čustvih in predvidevam, da se strinjamo, da Čustev in Razuma ne moremo ločiti. Malce manj se strinjamo glede vere oz. verjetja, kot je opozoril Roman. Vero velikokrat mešamo z religijo, pri tem pa pozabljamo, da gre za ideologijo, ki si jo deli določena skupin ljudi. V tem smislu je ideologija torej skupek vrednot in prepričanj.Je pa Dawkins prišel na idejo, da gre pri življenju v resnici bolj za ohranjanje oziroma širjenje genov kot pa za prilagajanje okolju in ohranjanju življenjskih vrst.
Geni so po tej ideji označeni bolj kot zajedalci življenja, čeprav so njegov vir. Še bolj pa naj bi to veljalo za meme. Njihovo parazitiranje v človeških umih ima za posledico spreminjanje ne le mišljenja,
Takoj, ko želimo vrednote in prepričanja ocenjevati zaidemo v težave, kako to dejansko objektivno storiti? Skratka, nastopi lahko konflikt, ki lahko in velikokrat tudi je prerastel v vojne in s tem v grozodejstva, kjer je trpela velika večina ljudi. Nekaj izbranih posameznikov je zmeraj previlegirano v oddzadju teh konfliktov, a ne?
Tako sem dobil idejo, da če pustimo v ozadju razmejitev med idejo in materijo in se posvetimo memom, bi lahko prišli do zanimive debate.
Od kod je prišla torej ideja MEM?
Izraz mem je skoval Dawkins leta 1976 v svoji prvi knjigi, Sebični gen, v kateri je meme opisal kot "nove podvojevalnike" (stari so, seveda geni.) Po obotavljajočem se začetku se je Dawkinsov koncept memom prijel, vzcvetel in danes so o memih napisane številke knjige, znanstveniki pa o njih razpravljajo na akedemskih konferencah. Torej Dawkins je MEM opisal kot "enoto kulturne dednosti", ki naj bi bila analogna posameznemu genu in bila na osnovi svojih "fenotipskih" učinkov na lastno preživetje in razmoževanje podvržena naravnemu izboru v kulturnem okolju. Po Dawkinsu je mem enota informacije, ki se v obliki živčnih omrežji nahaja v možganih. Ta živčni "genotip" mema bi naj imel fenotipske učinke, po Dawkinsu.
Seveda, se tako postavi vprašanje Kako se je prva ideja vsadila v možgane?
Memi med seboj tekmujejo za dostop do naših možgaov in za to, da jih poredujejo naprej. Navadno je najbolj všečna melodija, najboljša zamisel, najučikovitejše orodje ali najkoristnejša spretnost tista, ki ji to uspe. Vendar so memi, tako kot geni, "sebični" podvojevalniki. "Sebični" gen lahko škoduje preživetju in razmoževalnem uspehu svojega nosilca (naprimer tako, da se zaradi njega vede nesebično) ker s tem izboljša uspeh drugih osebkov, ki imajo vzvod tega gena. Gen ima korist, vozilo pa ne. Skratka: POHLEP JE LEGALEN in je videti, celo genetsko pogojen!
Mem za kajenje cigaret se na primer še naprej širi, čeprav škoduje svojim vozilom. Vzrok je njegova močna družbena nalezljivost in učinek zasvojenosti. Mem uspeva, posamezniki s tem memem pa ne. Sedaj je veliko bolj jasno, zakaj je prepovedano kajenje v parku, a ne?
Če ste mislili, da je to skrajen absurd, ki ga ni mogoče preseči, potem poglejte tole. Susan Blackmore, ki je razvila sledečo zamisel: Iz zornega kota mema je vsak človek stroj za izdelavo memov - vozilo za širjenje, priložnost za podvajanje in vir, za katerega se splača tekmovati.
Nismo ne sužnji svojih genov, ne razumni svobodni ustvarjalci kulture, umetnosti, znanosti in tehnologije za svojo lastno srečo. V resnici smo del obsežnega evolucijskega procesa, v katerem so memi razvijajoči se podvojevalniki, mi pa stroji za njihovo izdelavo.
Tako sedaj veste, zakaj je nastala tale tema! Vojna MEMOV, konec civilizacije?!
Lahko noč, Vietnam!
Dobro jutro, zdrav razum!
Mogoče še tole predavanje: Dan Dennett: Dangerous memes