Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Že večkrat sem razmišljal o problemu, ki se na prvi pogled zdi vsakdanji, a si ga na fundamentalnem nivoju še ne znam čisto razložiti.
Gre za dogajanje pri obdelavi materialov (rezanje, brušenje, žaganje, rezkanje, vrtanje, razenje z diamantom, ipd.) na atomski/molekularni ravni. Kaj se dogaja, ko z diamantom režemo/razimo steklo? Ali se dotikajo polja ionskih, kovalentnih vezi, se pravi v bistvu EM polja atomov/molekul diamanta in stekla? Ali ko gledaš, kako delavec z brusilko brusi železo in odletavajo žareče iskre - ali trkajo polja zunanjih elektronov in jih izbijajo, ali gre za van der Waalsove sile, ali za kaj tretjega?
Menim, da je na forumu zadostni kompetentnih fizikov, da mi bodo pomagali razrešiti uganko!
Gre za dogajanje pri obdelavi materialov (rezanje, brušenje, žaganje, rezkanje, vrtanje, razenje z diamantom, ipd.) na atomski/molekularni ravni. Kaj se dogaja, ko z diamantom režemo/razimo steklo? Ali se dotikajo polja ionskih, kovalentnih vezi, se pravi v bistvu EM polja atomov/molekul diamanta in stekla? Ali ko gledaš, kako delavec z brusilko brusi železo in odletavajo žareče iskre - ali trkajo polja zunanjih elektronov in jih izbijajo, ali gre za van der Waalsove sile, ali za kaj tretjega?
Menim, da je na forumu zadostni kompetentnih fizikov, da mi bodo pomagali razrešiti uganko!
Re: Čudeži in znanost
Tole z nadnaravnim je problem delitve, ki ga lahko povroča neznanje. Me spominja na umetna gnojila, nitrofoskal in verjetje, da narava ne zmore sama, čeprav gre za enostavno spojino, strukturo.Roman napisal/-a:Vera (verovanje) in vernost se navezujeta na verjetje v nadnaravno, v presežno, v boga ali bogove.bargo napisal/-a:Bojim se, da spet mešaš religijo in vero.
Torej postavljam še enkrat vprašanje, ki je ostalo brez odgovora:
Težko se je pogovarjati o nadnaravnem, če uvajamo pojem umetno in tako sebi pripisujemo lastnosti, ki jih v naravi ni. Saj vendar mi smo samo majhen delček narave, a ne?bargo napisal/-a: Videti je, da smo spet pri veri. Zakaj ne? Kaj je potrebno, da narava ne zmore sama, brez naše pomoči, kreirati tale nitrofoskal. ZAVEST? INTELIGENCA? ....? Kakšen Čudež, pri hudiču je ta spojina, imenovana nitrofoskal!
No ali pa tako, narava dejansko je to, kar si mi lahko predstavljamo da narava je, vse kar je izven naših predstav je nadnaravno. Vendar nadnaravnosti ni zato, ker jih še nismo empirično doživeli (spregledali/zaznali),
ko se zgodi ta izkustvena zaznava in je zanimanja dovolj, se naša predstava o naravi razširi in nadnaravno lahko postane naravno. Nemogoče je kar naenkrat mogoče in po določenem času pač ugotovimo, da je zmeraj bilo tako.
Vendar vse to se dogaja v naših možganih, ki so tudi del narave, a ne? Naši možgani dejansko kreirajo resničnost in ne odslikavajo resničnosti!
Ja. Sonce je tam in ne vzhaja, temveč zemlja pleše ples okoli njega. Roman, saj ti nisi pesnik?! DervišRoman napisal/-a: Religija pa je organizirana oziroma institucionalizirana vera. Temu, da verjameva, da bo jutri vzšlo sonce, ne rečemo vera, ampak verjetje.
Video sex
Recimo, da ne.Roman napisal/-a:Ne vem. Tega nismo razčistili.bargo napisal/-a: Saj se spomniš, tri temeljne funkcije živčnega sistema: predvidevanje, namen in gibanje(akcija), a ne?
Dobro, vendar kaj je res, resničnost, se vendar spreminja. Resničnost je vendar proces in videti je, da so težave z absolutno resnico, a ne?Roman napisal/-a:Ne zanima me teža, zanima me prav, to, kar je res.bargo napisal/-a: vendar prav tisočletna ohranitev le-teh nakazuje, da so imela in imajo neko težo, a ne?
Nekje je vendar treba začeti in ta začetek je bil precej naraven, a ne?Roman napisal/-a: Prepričanje, da je Zemlja ploščata, ima zate neko težo?
Vsekakor, zahvali se prednikom, da je zate tako.Roman napisal/-a: Zame je to povsem zgrešeno mnenje.
Videti je, da spet deliš. Kot, da bi ostajali ljudje, ki se tolažijo, da ne poznanjo resnice, ali kako?Roman napisal/-a:Tega ne smeš posploševati. To velja samo za tiste, katerim pomeni tolažba več kot resnica.bargo napisal/-a: Zmeraj izbiramo tisto, kar je očem vidno in srcu prijazno
Zato pa obstaja tudi zunanji svet, kje se lahko preverja notranja vizija, a ne?Roman napisal/-a:In če ga notranja vizija vara?bargo napisal/-a: Rečemo lahko, da človek opazuje svet,vendar zaupa svoji notranji viziji, dovoli, da stvari pridejo in gredo.
hm. Verjetno je 1/6 verjetnost, da na kocki vržeš 6, če ima kocka zelo ostre robove. Vendar ostrina je trdota in togost in lahko se zgodi, po veliko preiskusih, da kocka pristane na robu! Kaj pa potem? Ah, ta mehanika, kvantna mehanika.Roman napisal/-a:Vedno gre za tehnične podrobnosti. Tudi biološka pogojenost je tehnična podrobnost. Pri oceni verjetnosti za nek dogodek moramo najprej vedeti, koliko je vseh možnosti in nato še, katere od teh možnosti so za ta dogodek ugodne. Verjetnost, da vržeš na kocki 6, je ena šestina.bargo napisal/-a: Predno da zaideva v tehnične podrobnosti, ki so še biološko pogojene, je verjetno lažje, da ti pojasniš zakaj meniš, da ni tako.
Veš, dogodkov ni, so samo procesi in ostrina je torej lahko navidezna in povsem abstraktna.Roman napisal/-a:Očitno.bargo napisal/-a: Tvoje stališče je videti veliko bolj jasno in ostro, a ne?
Res je, videti je, da govoriš o namenu. Lahko pa je vsebina brez tehnike, nekaj kar šteje in ne moremo prešteti, nekaj kar je in ne moremo prijeti.Roman napisal/-a:Nobena tehnika ni brez vsebine.bargo napisal/-a: Drugače bi morala odgovoriti na veliko vprašanj, kot recimo, kaj je majhna verjetost in kako bi to sploh merila, kje sploh začeti merjenje in kako definirati okolje merjenja, itd. Skratka polno tehnike, brez vsebine.
Še en nalogo, zanimivo. Zakaj meniš, da bi me to zanimalo? Predvsem pa narava ima veliko časa in videti je, da stvari počne brez namena, zato ji mi včasih pomagamo. No, eni celo pravijo, da smo dobili mandat, da to lahko počnemo.Roman napisal/-a: In ravno opisano je treba storiti, razen seveda, če ti pojem verjetnosti pomeni nekaj drugega in sva spet pri poeziji, s katero lahko "dokažemo" karkoli. No, ti bom dal še eno nalogo: Mislim, da je bil Huxley tisti, ki je primerjal verjetnost evolucije oziroma abiogeneze z verjetnostjo, da bi tornado, ke se zapodi čez pokopališče letal, pustil za seboj delujoče letalo. Tvoja naloga je ugotoviti, kje avtor je naredil napako.
Povezuješ stvari, ki jih ni mogoče povezati. Kako pa veš kaj so moje potrebe in še to resnične povrhu?Roman napisal/-a:In tvoje norčevanje iz tvojih potreb.bargo napisal/-a: Ocena je tvoja in izhaja iz tvojih potreb, a ne?
Mislim, da bi bil ponosen, da ga imenujem ateističen borec. Nenazadnje, je šel tudi sam v Jeruzalem prepričevati muslimane, a ne? Tudi čivkanje, o katerem smo se pogovarjali, je bilo zgovorno, a ne?Roman napisal/-a:To, kar očitno počneš, pa je žalitev za današnjega Richarda. Očitno te to pomirja. Pač prednost tolažbe pred resničnostjo.bargo napisal/-a: Richard levjesrčni je pač ateističen borec, ki se bori proti vsem religijam, samo upam lahko, da ni uporabil besede vera. Mogoče sedaj uvidiš, zakaj ne pišem z veliko začetnico, ker bi bila to žalitev za Richarda Levjesrčnega.
Skratka, neke vrste ateistični mesija je tale Richard levjesrčni.
Dobro.Roman napisal/-a:Dejansko čutim, da ima prav.bargo napisal/-a: Če verjameš v njegove pripovedi in jih celo razumeš, potem ja ni težko napisati eno ali dve povedi, a ne? Ubesediš, kar dejansko čutiš.
Čut te vara !Roman napisal/-a: In čutim, da si v zvezi z njim poln predsodkov in brez ideje, da bi se teh predsodkov znebil. Tvoja odločitev.
Dobro. Gen, ki je neke vrste skulpura in proces z imenom sebičnost je spojil v teorijo. Zanimivo. Prosil, bi te še za eno informacijo, KAKO je definiral sebičnost?Roman napisal/-a: Dve povedi? Prav: Dawkins zelo dobro in natančno razloži evolucijo in da zanjo odlične primere. Z evolucijo razloži, ne boš verjel, tudi sebičnost oziroma nesebičnost.
Če bi bilo tako enostavno, potem nebi bilo komplicirano. Meme? Zagotovo bom prebral. Hvala Roman.Roman napisal/-a: Lepo pa razloži tudi meme, ki so njegov izum in se obnje spotikajo teologi in filozofi. Saj vem, da te nisem prepričal, ampak to je pač tvoja izbira.
Zelo dobro, mogoče še dodaš te moje misli:bargo napisal/-a:Bargo: Kaj so prikazni?Roman napisal/-a: Kako si prišel do hipoteze, da se vdajam prikaznim?
Roman: Upanje in strah.
Bargo: Kaj pomeni vdajanje?[
Roman: vdajati prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega (SSKJ)
Čisto preprosto: povezal sem nekaj tvojih misli. Praviš, da je vera gonilo razvoja, in to zaradi upanja, upanje in strah pa sta prikazni.
1. STRAH se začne z kemijo, konča pa se z interpretacijo.
2. Saj veš tisto o strahu, »da ga zunaj ni in je od znotraj votel«.
3. Trideset špic obkroža pesto - kjer ničesar ni, tam je koristnost kolesa. ...
Vsekakor, je tudi za sprejem v igri energija, vendar to je posledica oddajanja, a ne? Videti je, da vse kar dejansko JE, je trojica ENERGIJA,STRUKTURA in INFORMACIJA in prepletenost le-teh.bargo napisal/-a:Tudi za sprejem informacije je nujno potrebna energija.Roman napisal/-a: Za sprejetje informacije ni nujno potrebna energija medtem ko je za izbris informacije, nujno potrebna!.
Antena sprejme, nekaj je (moralo) oddalo in se je nekaj izbrisalo(spremenilo), a ne?
Re: Čudeži in znanost
Ne gre za verjetje brez osnove. Ko boš našel nitrofoskal v naravi, ki ga ni izdelal človek, se pa oglasi.bargo napisal/-a:Me spominja na umetna gnojila, nitrofoskal in verjetje, da narava ne zmore sama, čeprav gre za enostavno spojino, strukturo.
Je to pomembno? Se pač ne zgodi. Ko se bo, se pa še enkrat oglasi.Kaj je potrebno, da narava ne zmore sama, brez naše pomoči, kreirati tale nitrofoskal.
Umetno pač ne pomeni nadnaravnega. Pomeni izdelek človeškega dela, ki ga brez človeka v naravi ne najdemo.Težko se je pogovarjati o nadnaravnem, če uvajamo pojem umetno in tako sebi pripisujemo lastnosti, ki jih v naravi ni.
In kaj potem?Saj vendar mi smo samo majhen delček narave, a ne?
Jaz trdim, da je narava vse. Tega ne omejujem na naše predstavljanje.No ali pa tako, narava dejansko je to, kar si mi lahko predstavljamo da narava je, vse kar je izven naših predstav je nadnaravno.
Nasploh to drži, vendar pa ni vse mogoče.Nemogoče je kar naenkrat mogoče in po določenem času pač ugotovimo, da je zmeraj bilo tako.
So, a vendar lahko za vsak del narave prepoznaš njegovo notranjost in njegovo zunanjost. Delitev ni neosnovana ali odveč.Vendar vse to se dogaja v naših možganih, ki so tudi del narave, a ne?
Vrag je v podrobnostih.Naši možgani dejansko kreirajo resničnost in ne odslikavajo resničnosti!
Torej je res, da se spreminja. Saj spremenljivost narave ne pomeni, da resnice ni. Potem tudi narave ne bi bilo.Dobro, vendar kaj je res, resničnost, se vendar spreminja. Resničnost je vendar proces in videti je, da so težave z absolutno resnico, a ne?
Trepa pa je tudi nehati.Nekje je vendar treba začeti in ta začetek je bil precej naraven, a ne?Roman napisal/-a:Prepričanje, da je Zemlja ploščata, ima zate neko težo?
Ne, pač pa obstajajo ljudje, ki jim tolažba toliko pomeni, da so pripravljeni zaradi nje zanemariti resnico. Ne gre za to, da ne bi poznali resnice, gre za to, da se z resnico ne morejo sprijazniti.Videti je, da spet deliš. Kot, da bi ostajali ljudje, ki se tolažijo, da ne poznanjo resnice, ali kako?
Čemu le, če tej svoji viziji zaupa? Zakaj bi jo preverjal? In to z nekakšnim banalnim zunanjim svetom?Zato pa obstaja tudi zunanji svet, kje se lahko preverja notranja vizija, a ne?Roman napisal/-a:In če ga notranja vizija vara?bargo napisal/-a:Rečemo lahko, da človek opazuje svet,vendar zaupa svoji notranji viziji, dovoli, da stvari pridejo in gredo.
Ja, verjetnostni račun dela z idealno kocko.Verjetno je 1/6 verjetnost, da na kocki vržeš 6, če ima kocka zelo ostre robove.
Na parketu se mi to še ni zgodilo. Tebi tudi ne, zakaj torej zapletaš stvar?Vendar ostrina je trdota in togost in lahko se zgodi, po veliko preiskusih, da kocka pristane na robu!
Dogodek je to, kar se zgodi. Po tvojem mnenju se torej nič ne dogaja. Je to nihilizem?Veš, dogodkov ni, so samo procesi in ostrina je torej lahko navidezna in povsem abstraktna.
O vsebini. To ni nujno namen.Res je, videti je, da govoriš o namenu.Roman napisal/-a:Nobena tehnika ni brez vsebine.
Zakaj bi bila vsebina brez tehnike?Lahko pa je vsebina brez tehnike, nekaj kar šteje in ne moremo prešteti, nekaj kar je in ne moremo prijeti.
Če bi bilo res, kar praviš, bi te moralo zanimati. Morda pa te jemljem preveč zares.Zakaj meniš, da bi me to zanimalo?
Očitno te res preveč zares jemljem.Povezuješ stvari, ki jih ni mogoče povezati. Kako pa veš kaj so moje potrebe in še to resnične povrhu?
Se ne spominjam.Prosil, bi te še za eno informacijo, KAKO je definiral sebičnost?
Ne morem, niso uporabne. Tudi resničnost je vprašljiva.Zelo dobro, mogoče še dodaš te moje misli:
1. STRAH se začne z kemijo, konča pa se z interpretacijo.
2. Saj veš tisto o strahu, »da ga zunaj ni in je od znotraj votel«.
3. Trideset špic obkroža pesto - kjer ničesar ni, tam je koristnost kolesa. ...
Seveda. Žal je pri človeku drugače. Zlahka se mu zdi,da je nekaj sprejel, čeprav ni nihče oziroma nič oddajalo.Antena sprejme, nekaj je (moralo) oddalo in se je nekaj izbrisalo(spremenilo), a ne?
Re: Čudeži in znanost
Ali lahko za to osnovo verjetja rečeva tako: "Motja je vera vsega"?Roman napisal/-a:Ne gre za verjetje brez osnove. Ko boš našel nitrofoskal v naravi, ki ga ni izdelal človek, se pa oglasi.bargo napisal/-a:Me spominja na umetna gnojila, nitrofoskal in verjetje, da narava ne zmore sama, čeprav gre za enostavno spojino, strukturo.
Dobro.Roman napisal/-a:Je to pomembno? Se pač ne zgodi. Ko se bo, se pa še enkrat oglasi.bargo napisal/-a: Kaj je potrebno, da narava ne zmore sama, brez naše pomoči, kreirati tale nitrofoskal.
Že mogoče, saj lahko iščemo samo na mizici, v naših možganih, a ne? Nisem prepričan, da lahko predmete in koncepte, ki izvirajo iz naših možganov, razglasimo za dejanske in po vrhu še za absolutne.Roman napisal/-a:Umetno pač ne pomeni nadnaravnega. Pomeni izdelek človeškega dela, ki ga brez človeka v naravi ne najdemo.bargo napisal/-a: Težko se je pogovarjati o nadnaravnem, če uvajamo pojem umetno in tako sebi pripisujemo lastnosti, ki jih v naravi ni.
Ja, potem je vendar nov dan, novo spoznanje iz spreminjajoče se narave.Roman napisal/-a:In kaj potem?bargo napisal/-a: Saj vendar mi smo samo majhen delček narave, a ne?
Bi se strinjal, vendar problem je kaj je dejansko vse, a ne? Spoznavnost je tudi vprašanje izračunljivosti.Roman napisal/-a:Jaz trdim, da je narava vse. Tega ne omejujem na naše predstavljanje.bargo napisal/-a: No ali pa tako, narava dejansko je to, kar si mi lahko predstavljamo da narava je, vse kar je izven naših predstav je nadnaravno.
hm. Ne moremo spoznati nečesa česar ni, če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da tega tudi ni.Roman napisal/-a:Nasploh to drži, vendar pa ni vse mogoče.bargo napisal/-a: Nemogoče je kar naenkrat mogoče in po določenem času pač ugotovimo, da je zmeraj bilo tako.
Skratka, menim, da lahko samo procesu podelimo nezmožnost in ne rezultatom procesa.
Vsekakor, brez delitve ni spoznanja in tudi ne-delitev je potrebno spoznati.Roman napisal/-a:So, a vendar lahko za vsak del narave prepoznaš njegovo notranjost in njegovo zunanjost. Delitev ni neosnovana ali odveč.bargo napisal/-a: Vendar vse to se dogaja v naših možganih, ki so tudi del narave, a ne?
Preveč podrobnosti zamegli in celo (nujno) izbriše sliko (posamezniku).Roman napisal/-a:Vrag je v podrobnostih.bargo napisal/-a: Naši možgani dejansko kreirajo resničnost in ne odslikavajo resničnosti!
Ah, ta resnica, ki je videti mnogostrana verna in bazira na zaupanju, a ne?Roman napisal/-a:Torej je res, da se spreminja. Saj spremenljivost narave ne pomeni, da resnice ni. Potem tudi narave ne bi bilo.bargo napisal/-a: Dobro, vendar kaj je res, resničnost, se vendar spreminja. Resničnost je vendar proces in videti je, da so težave z absolutno resnico, a ne?
Kaj pa vem. Mogoče je treba za trenutek postati, ker drugače je videti, da stvari razpadejo.Roman napisal/-a:Trepa pa je tudi nehati.bargo napisal/-a:Nekje je vendar treba začeti in ta začetek je bil precej naraven, a ne?Roman napisal/-a:Prepričanje, da je Zemlja ploščata, ima zate neko težo?
Saj vendar gre samo za informacije,če je resnica mnogostrana, verna in temlji na zaupanju, potem ni vprašanje sposobnosti sprejetja informacije temveč vprašanje zaupanja v oddano informacijo, a ne?Roman napisal/-a:Ne, pač pa obstajajo ljudje, ki jim tolažba toliko pomeni, da so pripravljeni zaradi nje zanemariti resnico. Ne gre za to, da ne bi poznali resnice, gre za to, da se z resnico ne morejo sprijazniti.bargo napisal/-a: Videti je, da spet deliš. Kot, da bi ostajali ljudje, ki se tolažijo, da ne poznanjo resnice, ali kako?
Zaupanje je tudi stvar izkustva, če se torej rezultati ne ujemajo z pričakovanji, potem se pač "odvrti" krog, predvidevanje, ki bazi na zaupanju in izkustvu. Lahko pa tudi ne pričakuješ. Svobodna volja,a ne?Roman napisal/-a:Čemu le, če tej svoji viziji zaupa?bargo napisal/-a:Zato pa obstaja tudi zunanji svet, kje se lahko preverja notranja vizija, a ne?Roman napisal/-a:In če ga notranja vizija vara?
Namen ni dosežen.Roman napisal/-a: Zakaj bi jo preverjal?
hm. Menim, da je svet vse prej kot banalen.Roman napisal/-a: In to z nekakšnim banalnim zunanjim svetom?
Vsekakor, vendar sam praviš, da je vrag v podobnostih. Taka idealna kocka (zaenkrat) obstaja samo v abstraktnem svetu, a ne?Roman napisal/-a:Ja, verjetnostni račun dela z idealno kocko.Bargo napisal/-a: Verjetno je 1/6 verjetnost, da na kocki vržeš 6, če ima kocka zelo ostre robove.
Ničesar ne zapletam, samo opozarjam na nepopolnost in nedoločenost. Kurt in Werner.Roman napisal/-a:Na parketu se mi to še ni zgodilo. Tebi tudi ne, zakaj torej zapletaš stvar?bargo napisal/-a: Vendar ostrina je trdota in togost in lahko se zgodi, po veliko preiskusih, da kocka pristane na robu!
Ravno obratno, vse se dogaja in delitev nam nujno zamegli sliko! Zato je potrebno sodelovanje, komunikacija, itd.. Samo skupaj je mogoče videti celoto, a ne?Roman napisal/-a:Dogodek je to, kar se zgodi. Po tvojem mnenju se torej nič ne dogaja.bargo napisal/-a: Veš, dogodkov ni, so samo procesi in ostrina je torej lahko navidezna in povsem abstraktna.
Ne vem.Roman napisal/-a: Je to nihilizem?
ZAKAJ? No, zato, ker še ni tehnike, ki bi opisala vsebino. Mogoče je tudi, da ne obstaja univerzalna tehnika, a ne?Roman napisal/-a:Zakaj bi bila vsebina brez tehnike?bargo napisal/-a: Lahko pa je vsebina brez tehnike, nekaj kar šteje in ne moremo prešteti, nekaj kar je in ne moremo prijeti.
Morda.Roman napisal/-a:Če bi bilo res, kar praviš, bi te moralo zanimati. Morda pa te jemljem preveč zares.bargo napisal/-a: Zakaj meniš, da bi me to zanimalo?
Roman napisal/-a: Ne morem, niso uporabne. Tudi resničnost je vprašljiva.
Videti je, da sva spet pri veri. Ni mogoče sprejeti brez da bi bilo oddano.Roman napisal/-a:Seveda. Žal je pri človeku drugače. Zlahka se mu zdi,da je nekaj sprejel, čeprav ni nihče oziroma nič oddajalo.bargo napisal/-a: Antena sprejme, nekaj je (moralo) oddalo in se je nekaj izbrisalo(spremenilo), a ne?
Ne moreš sprejeti informacije, brez da bi nekaj le to oddalo, lahko pa povežeš informacije, ki jih mogoče ni smiselno povezati. No, hudič pa je, ko jih smiselno povežeš in se sprejeta informacija, razlikuje od oddane! Ah, ta richard Levjesrčni.
Re: Čudeži in znanost
Kaj je motja?bargo napisal/-a:Ali lahko za to osnovo verjetja rečeva tako: "Motja je vera vsega"?
Tega tudi ne počnem.Nisem prepričan, da lahko predmete in koncepte, ki izvirajo iz naših možganov, razglasimo za dejanske in po vrhu še za absolutne.
Vendar se vse ne spreminja.Ja, potem je vendar nov dan, novo spoznanje iz spreminjajoče se narave.
Vse pač.Bi se strinjal, vendar problem je kaj je dejansko vse, a ne?
Kako izračunaš ljubezen?Spoznavnost je tudi vprašanje izračunljivosti.
Točno, z dodatkom, da če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da to je.Ne moremo spoznati nečesa česar ni, če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da tega tudi ni.
Možnost ali nemožnost ne obstajata, ničemur ju ne moremo podeliti.Skratka, menim, da lahko samo procesu podelimo nezmožnost in ne rezultatom procesa.
Ignoriranje le teh pa nas obrne stran od resnice.Preveč podrobnosti zamegli in celo (nujno) izbriše sliko (posamezniku).
Ravno nasprotno, spoznanje resnice je sad dvoma. Brez dvoma ni mogoče spoznati resnice.Ah, ta resnica, ki je videti mnogostrana verna in bazira na zaupanju, a ne?
Kaj pa vem. Nobene škode ni, če razpadejo neresnična mnenja.Kaj pa vem. Mogoče je treba za trenutek postati, ker drugače je videti, da stvari razpadejo.
"Če" ni izpolnjen. Zaupanje nas vodi stran od resnice.Saj vendar gre samo za informacije,če je resnica mnogostrana, verna in temlji na zaupanju, potem ni vprašanje sposobnosti sprejetja informacije temveč vprašanje zaupanja v oddano informacijo, a ne?
Bolj slepote.Zaupanje je tudi stvar izkustva
Pričakovati moraš prevaro. Vsa zgodovina je polna tega.Lahko pa tudi ne pričakuješ.
Kaj naj bi to bilo?Svobodna volja,a ne?
Ja, ampak če jo greš metat, ti bojo konkretne številke dokazale abstraktno teorijo. Poskusi.Vsekakor, vendar sam praviš, da je vrag v podobnostih. Taka idealna kocka (zaenkrat) obstaja samo v abstraktnem svetu, a ne?
Mogoče samo v opisu ne prepoznaš vsebine.No, zato, ker še ni tehnike, ki bi opisala vsebino.
Ja, pri veri. Ravno vera je tista, ki prepričuje, da je bilo sploh oddano.Videti je, da sva spet pri veri. Ni mogoče sprejeti brez da bi bilo oddano.
Re: Čudeži in znanost
Zaznana sprememba.Roman napisal/-a:Kaj je motja?bargo napisal/-a:Ali lahko za to osnovo verjetja rečeva tako: "Motja je vera vsega"?
Mogoče, mogoče je tudi, da vzrok leži v zaznavi.Roman napisal/-a:Vendar se vse ne spreminja.bargo napisal/-a: Ja, potem je vendar nov dan, novo spoznanje iz spreminjajoče se narave.
hm. O niču se ne da nič povedati, o vsem pa ne izpovedati.Roman napisal/-a:Vse pač.bargo napisal/-a: Bi se strinjal, vendar problem je kaj je dejansko vse, a ne?
Tudi prijateljstva se ne da izračunati in še marsi česa. Torej je mogoče nekaj spoznati brez da bi bilo izračunljivo. Izračunljivost pa bazira na logičnem delu razuma, a ne?Roman napisal/-a:Kako izračunaš ljubezen?bargo napisal/-a: Spoznavnost je tudi vprašanje izračunljivosti.
Drži. Vendar kaj je dejansko spoznava?Roman napisal/-a:Točno, z dodatkom, da če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da to je.bargo napisal/-a: Ne moremo spoznati nečesa česar ni, če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da tega tudi ni.
Drži, vendar obstaja podeljevalec. Saj se spomniš umetnega gnojila, a ne?Roman napisal/-a:Možnost ali nemožnost ne obstajata, ničemur ju ne moremo podeliti.bargo napisal/-a: Skratka, menim, da lahko samo procesu podelimo nezmožnost in ne rezultatom procesa.
Resnica vendar ni točka, totem, obeliks, ...Roman napisal/-a:Ignoriranje le teh pa nas obrne stran od resnice.bargo napisal/-a: Preveč podrobnosti zamegli in celo (nujno) izbriše sliko (posamezniku).
Verjetno, vendar bodi dvom stanje in ne proces.Roman napisal/-a:Ravno nasprotno, spoznanje resnice je sad dvoma. Brez dvoma ni mogoče spoznati resnice.bargo napisal/-a: Ah, ta resnica, ki je videti mnogostrana verna in bazira na zaupanju, a ne?
Ja. Trajnost nečesa je zagotovo sorazmerno z njegovo resničnostjo, a ne?Roman napisal/-a:Kaj pa vem. Nobene škode ni, če razpadejo neresnična mnenja.bargo napisal/-a: Kaj pa vem. Mogoče je treba za trenutek postati, ker drugače je videti, da stvari razpadejo.
Mogoče, "če" ni izpolnjen, vendar je koristen, sad dvoma, kot praviš.Roman napisal/-a:"Če" ni izpolnjen.bargo napisal/-a: Saj vendar gre samo za informacije,če je resnica mnogostrana, verna in temlji na zaupanju, potem ni vprašanje sposobnosti sprejetja informacije temveč vprašanje zaupanja v oddano informacijo, a ne?
Zaupanje je proces in nam omogoča spoznati resnico.Roman napisal/-a: Zaupanje nas vodi stran od resnice.
Saj tudi slepota je eno od izkustev, lahko je celo trajna. Zmožnost sprejemati svetlobo, še ne pomeni gledati in tudi ne videti, kaj šele prepoznati.Roman napisal/-a:Bolj slepote.bargo napisal/-a: Zaupanje je tudi stvar izkustva
Ne, prevaro je potrebno samo prepoznati, zaznati.Roman napisal/-a:Pričakovati moraš prevaro. Vsa zgodovina je polna tega.bargo napisal/-a: Lahko pa tudi ne pričakuješ.
Dovolj je, da samo enkrat pristane na robu. Kdo ve kje boš ti takrat, da boš videl?Roman napisal/-a:Ja, ampak če jo greš metat, ti bojo konkretne številke dokazale abstraktno teorijo. Poskusi.bargo napisal/-a: Vsekakor, vendar sam praviš, da je vrag v podobnostih. Taka idealna kocka (zaenkrat) obstaja samo v abstraktnem svetu, a ne?
Mogoče, gledam in ne prepoznam. Lahko pa je tudi obratno, vidiš in ne prepoznaš, a ne?Roman napisal/-a:Mogoče samo v opisu ne prepoznaš vsebine.bargo napisal/-a: No, zato, ker še ni tehnike, ki bi opisala vsebino.
Če tako, potem je vera dober razlog molka.Roman napisal/-a:Ja, pri veri. Ravno vera je tista, ki prepričuje, da je bilo sploh oddano.bargo napisal/-a: Videti je, da sva spet pri veri. Ni mogoče sprejeti brez da bi bilo oddano.
Re: Čudeži in znanost
To ničesar ne spremeni.bargo napisal/-a:O niču se ne da nič povedati, o vsem pa ne izpovedati.
Hočeš reči, da za spoznavanje ni potrebna logika? Morda res, ampak niso vsa spoznanja pravilna. Kako ločiš pravilna od nepravilnih?Torej je mogoče nekaj spoznati brez da bi bilo izračunljivo. Izračunljivost pa bazira na logičnem delu razuma, a ne?
spoznati 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do a) poznavanja česa, b) védenja (SSKJ)Vendar kaj je dejansko spoznava?
Podeljevalec, ki ničesar ne podeljuje (ker to pač ni možno)? In zakaj neki bi moral podeljevalec obstajati? Kakšen, kateri podeljevalec?Drži, vendar obstaja podeljevalec. Saj se spomniš umetnega gnojila, a ne?Roman napisal/-a:Možnost ali nemožnost ne obstajata, ničemur ju ne moremo podeliti.
To nima nobene zveze s tem, ali hodiš proti ali stran od resnice.Resnica vendar ni točka, totem, obeliks, ...Roman napisal/-a:Ignoriranje le teh pa nas obrne stran od resnice.
Zakaj? Ravno proces mora biti, če naj učinkuje.Verjetno, vendar bodi dvom stanje in ne proces.Roman napisal/-a:Brez dvoma ni mogoče spoznati resnice.
Ne. Delec, ki razpade v stotinki sekunde, je enako resničen kot tisti, ki obstaja stoletja.Trajnost nečesa je zagotovo sorazmerno z njegovo resničnostjo, a ne?
Če ni izponjen, ga ni, ne more biti od njega nobene koristi.Mogoče, "če" ni izpolnjen, vendar je koristen, sad dvoma, kot praviš.
Zaupanje je stanje, ki nas pušča v nevednosti.Zaupanje je proces in nam omogoča spoznati resnico.
Za nekatera izkustva je vid brezpogojno nujen.Zmožnost sprejemati svetlobo, še ne pomeni gledati in tudi ne videti, kaj šele prepoznati.
Če je ne pričakuješ, jo prepoznaš, ko je že prepozno.Ne, prevaro je potrebno samo prepoznati, zaznati.
To se pač ni zgodilo, še poskusil nisi.Dovolj je, da samo enkrat pristane na robu.
Morda, vsekakor pa bi morala biti nevera glasna.Če tako, potem je vera dober razlog molka.
Re: Čudeži in znanost
Ponavljam vprašanje z dne 2.11.:
Že večkrat sem razmišljal o problemu, ki se na prvi pogled zdi vsakdanji, a si ga na fundamentalnem nivoju še ne znam čisto razložiti.
Gre za dogajanje pri obdelavi materialov (rezanje, brušenje, žaganje, rezkanje, vrtanje, razenje z diamantom, ipd.) na atomski/molekularni ravni. Kaj se dogaja, ko z diamantom režemo/razimo steklo? Ali se dotikajo polja ionskih, kovalentnih vezi, se pravi v bistvu EM polja atomov/molekul diamanta in stekla? Ali ko gledaš, kako delavec z brusilko brusi železo in odletavajo žareče iskre - ali trkajo polja zunanjih elektronov in jih izbijajo, ali gre za van der Waalsove sile, ali za kaj tretjega?
Menim, da je na forumu zadostni kompetentnih fizikov, da mi bodo pomagali razrešiti uganko!
Se bo kdo ojunačil?
Že večkrat sem razmišljal o problemu, ki se na prvi pogled zdi vsakdanji, a si ga na fundamentalnem nivoju še ne znam čisto razložiti.
Gre za dogajanje pri obdelavi materialov (rezanje, brušenje, žaganje, rezkanje, vrtanje, razenje z diamantom, ipd.) na atomski/molekularni ravni. Kaj se dogaja, ko z diamantom režemo/razimo steklo? Ali se dotikajo polja ionskih, kovalentnih vezi, se pravi v bistvu EM polja atomov/molekul diamanta in stekla? Ali ko gledaš, kako delavec z brusilko brusi železo in odletavajo žareče iskre - ali trkajo polja zunanjih elektronov in jih izbijajo, ali gre za van der Waalsove sile, ali za kaj tretjega?
Menim, da je na forumu zadostni kompetentnih fizikov, da mi bodo pomagali razrešiti uganko!
Se bo kdo ojunačil?
Re: Čudeži in znanost
Vojko se bo najprej odpovedal vzdevkovanjem.bargo napisal/-a:Ne vem, bo Rock povedal.vojko napisal/-a:Svetega duhca, kot je prepričan Lili Preprosti?
Re: Čudeži in znanost
"Poizvedba – vzdevkovanje v sskj – se ne ujema z nobenim dokumentom."Rock napisal/-a:Vojko se bo najprej odpovedal vzdevkovanjem.bargo napisal/-a:Ne vem, bo Rock povedal.vojko napisal/-a:Svetega duhca, kot je prepričan Lili Preprosti?
Re: Čudeži in znanost
Pa saj z rockovanjem tudi nikamor ne pridemo.Rock napisal/-a:Vojko se bo najprej odpovedal vzdevkovanjem.
- solarsystemfil
- Prispevkov: 113
- Pridružen: 24.7.2013 17:42
Re: Čudeži in znanost
pozdrav
ima nešteto izrazov
lahko je poljub
je objem
je vzdevek
je rokovanje
je piš vetra na licu
je žvrgolenje ptice sinice
je kapljica vode
ki me preraja
pozdrav
je neverending story
zato se dostikrat z njim v ljubezen pretopimo
da vsaj za hip
svoje besede v čut pretopimo
pozdrav
trezen, radosten, opit in mladosten
je naprimer Kekčev pozdrav...
ima nešteto izrazov
lahko je poljub
je objem
je vzdevek
je rokovanje
je piš vetra na licu
je žvrgolenje ptice sinice
je kapljica vode
ki me preraja
pozdrav
je neverending story
zato se dostikrat z njim v ljubezen pretopimo
da vsaj za hip
svoje besede v čut pretopimo
pozdrav
trezen, radosten, opit in mladosten
je naprimer Kekčev pozdrav...
Re: Čudeži in znanost
Vojko, za pokušino si preberi tvoje vprašanje na drugem forumu, potem pa lahko pobrskaš dalje v raznih linkih in prišel boš do odgovora, ki te zanima.
http://physics.stackexchange.com/questi ... ut-objects
http://physics.stackexchange.com/questi ... ut-objects
Re: Čudeži in znanost
"In a fracture you certainly break inter-molecular bonds, but you probably don't break molecular bonds unless it's a material like a metal where there's no distinction between the two types of bond."Vedež napisal/-a:Vojko, za pokušino si preberi tvoje vprašanje na drugem forumu, potem pa lahko pobrskaš dalje v raznih linkih in prišel boš do odgovora, ki te zanima.
http://physics.stackexchange.com/questi ... ut-objects
In to je zate odgovor, kaj se dogaja na atomski ravni? To sem vedel že sam, namreč, kaj se verjetno dogaja, saj sem to nakazal že v vprašanju. Moje vprašanje je bilo, kaj se dejansko, ne 'verjetno' dogaja.