Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Že večkrat sem razmišljal o problemu, ki se na prvi pogled zdi vsakdanji, a si ga na fundamentalnem nivoju še ne znam čisto razložiti.

Gre za dogajanje pri obdelavi materialov (rezanje, brušenje, žaganje, rezkanje, vrtanje, razenje z diamantom, ipd.) na atomski/molekularni ravni. Kaj se dogaja, ko z diamantom režemo/razimo steklo? Ali se dotikajo polja ionskih, kovalentnih vezi, se pravi v bistvu EM polja atomov/molekul diamanta in stekla? Ali ko gledaš, kako delavec z brusilko brusi železo in odletavajo žareče iskre - ali trkajo polja zunanjih elektronov in jih izbijajo, ali gre za van der Waalsove sile, ali za kaj tretjega?

Menim, da je na forumu zadostni kompetentnih fizikov, da mi bodo pomagali razrešiti uganko!

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Bojim se, da spet mešaš religijo in vero.
Vera (verovanje) in vernost se navezujeta na verjetje v nadnaravno, v presežno, v boga ali bogove.
Tole z nadnaravnim je problem delitve, ki ga lahko povroča neznanje. Me spominja na umetna gnojila, nitrofoskal in verjetje, da narava ne zmore sama, čeprav gre za enostavno spojino, strukturo.
Torej postavljam še enkrat vprašanje, ki je ostalo brez odgovora:
bargo napisal/-a: Videti je, da smo spet pri veri. Zakaj ne? Kaj je potrebno, da narava ne zmore sama, brez naše pomoči, kreirati tale nitrofoskal. ZAVEST? INTELIGENCA? ....? Kakšen Čudež, pri hudiču je ta spojina, imenovana nitrofoskal!
Težko se je pogovarjati o nadnaravnem, če uvajamo pojem umetno in tako sebi pripisujemo lastnosti, ki jih v naravi ni. Saj vendar mi smo samo majhen delček narave, a ne?

No ali pa tako, narava dejansko je to, kar si mi lahko predstavljamo da narava je, vse kar je izven naših predstav je nadnaravno. Vendar nadnaravnosti ni zato, ker jih še nismo empirično doživeli (spregledali/zaznali),
ko se zgodi ta izkustvena zaznava in je zanimanja dovolj, se naša predstava o naravi razširi in nadnaravno lahko postane naravno. Nemogoče je kar naenkrat mogoče in po določenem času pač ugotovimo, da je zmeraj bilo tako.
Vendar vse to se dogaja v naših možganih, ki so tudi del narave, a ne? Naši možgani dejansko kreirajo resničnost in ne odslikavajo resničnosti!
Roman napisal/-a: Religija pa je organizirana oziroma institucionalizirana vera. Temu, da verjameva, da bo jutri vzšlo sonce, ne rečemo vera, ampak verjetje.
Ja. Sonce je tam in ne vzhaja, temveč zemlja pleše ples okoli njega. Roman, saj ti nisi pesnik?! Derviš
Video sex
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Saj se spomniš, tri temeljne funkcije živčnega sistema: predvidevanje, namen in gibanje(akcija), a ne?
Ne vem. Tega nismo razčistili.
Recimo, da ne.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: vendar prav tisočletna ohranitev le-teh nakazuje, da so imela in imajo neko težo, a ne?
Ne zanima me teža, zanima me prav, to, kar je res.
Dobro, vendar kaj je res, resničnost, se vendar spreminja. Resničnost je vendar proces in videti je, da so težave z absolutno resnico, a ne?
Roman napisal/-a: Prepričanje, da je Zemlja ploščata, ima zate neko težo?
Nekje je vendar treba začeti in ta začetek je bil precej naraven, a ne?
Roman napisal/-a: Zame je to povsem zgrešeno mnenje.
Vsekakor, zahvali se prednikom, da je zate tako.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Zmeraj izbiramo tisto, kar je očem vidno in srcu prijazno
Tega ne smeš posploševati. To velja samo za tiste, katerim pomeni tolažba več kot resnica.
Videti je, da spet deliš. Kot, da bi ostajali ljudje, ki se tolažijo, da ne poznanjo resnice, ali kako?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Rečemo lahko, da človek opazuje svet,vendar zaupa svoji notranji viziji, dovoli, da stvari pridejo in gredo.
In če ga notranja vizija vara?
Zato pa obstaja tudi zunanji svet, kje se lahko preverja notranja vizija, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Predno da zaideva v tehnične podrobnosti, ki so še biološko pogojene, je verjetno lažje, da ti pojasniš zakaj meniš, da ni tako.
Vedno gre za tehnične podrobnosti. Tudi biološka pogojenost je tehnična podrobnost. Pri oceni verjetnosti za nek dogodek moramo najprej vedeti, koliko je vseh možnosti in nato še, katere od teh možnosti so za ta dogodek ugodne. Verjetnost, da vržeš na kocki 6, je ena šestina.
hm. Verjetno je 1/6 verjetnost, da na kocki vržeš 6, če ima kocka zelo ostre robove. Vendar ostrina je trdota in togost in lahko se zgodi, po veliko preiskusih, da kocka pristane na robu! :roll: Kaj pa potem? Ah, ta mehanika, kvantna mehanika.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Tvoje stališče je videti veliko bolj jasno in ostro, a ne?
Očitno.
Veš, dogodkov ni, so samo procesi in ostrina je torej lahko navidezna in povsem abstraktna.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Drugače bi morala odgovoriti na veliko vprašanj, kot recimo, kaj je majhna verjetost in kako bi to sploh merila, kje sploh začeti merjenje in kako definirati okolje merjenja, itd. Skratka polno tehnike, brez vsebine.
Nobena tehnika ni brez vsebine.
Res je, videti je, da govoriš o namenu. Lahko pa je vsebina brez tehnike, nekaj kar šteje in ne moremo prešteti, nekaj kar je in ne moremo prijeti. :wink:
Roman napisal/-a: In ravno opisano je treba storiti, razen seveda, če ti pojem verjetnosti pomeni nekaj drugega in sva spet pri poeziji, s katero lahko "dokažemo" karkoli. No, ti bom dal še eno nalogo: Mislim, da je bil Huxley tisti, ki je primerjal verjetnost evolucije oziroma abiogeneze z verjetnostjo, da bi tornado, ke se zapodi čez pokopališče letal, pustil za seboj delujoče letalo. Tvoja naloga je ugotoviti, kje avtor je naredil napako.
Še en nalogo, zanimivo. Zakaj meniš, da bi me to zanimalo? Predvsem pa narava ima veliko časa in videti je, da stvari počne brez namena, zato ji mi včasih pomagamo. No, eni celo pravijo, da smo dobili mandat, da to lahko počnemo. :oops:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Ocena je tvoja in izhaja iz tvojih potreb, a ne?
In tvoje norčevanje iz tvojih potreb.
Povezuješ stvari, ki jih ni mogoče povezati. Kako pa veš kaj so moje potrebe in še to resnične povrhu? :shock:

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Richard levjesrčni je pač ateističen borec, ki se bori proti vsem religijam, samo upam lahko, da ni uporabil besede vera. Mogoče sedaj uvidiš, zakaj ne pišem z veliko začetnico, ker bi bila to žalitev za Richarda Levjesrčnega.
To, kar očitno počneš, pa je žalitev za današnjega Richarda. Očitno te to pomirja. Pač prednost tolažbe pred resničnostjo.
Mislim, da bi bil ponosen, da ga imenujem ateističen borec. Nenazadnje, je šel tudi sam v Jeruzalem prepričevati muslimane, a ne? Tudi čivkanje, o katerem smo se pogovarjali, je bilo zgovorno, a ne?
Skratka, neke vrste ateistični mesija je tale Richard levjesrčni.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Če verjameš v njegove pripovedi in jih celo razumeš, potem ja ni težko napisati eno ali dve povedi, a ne? Ubesediš, kar dejansko čutiš.
Dejansko čutim, da ima prav.
Dobro.
Roman napisal/-a: In čutim, da si v zvezi z njim poln predsodkov in brez ideje, da bi se teh predsodkov znebil. Tvoja odločitev.
Čut te vara ! :oops:
Roman napisal/-a: Dve povedi? Prav: Dawkins zelo dobro in natančno razloži evolucijo in da zanjo odlične primere. Z evolucijo razloži, ne boš verjel, tudi sebičnost oziroma nesebičnost.
Dobro. Gen, ki je neke vrste skulpura in proces z imenom sebičnost je spojil v teorijo. Zanimivo. Prosil, bi te še za eno informacijo, KAKO je definiral sebičnost?
Roman napisal/-a: Lepo pa razloži tudi meme, ki so njegov izum in se obnje spotikajo teologi in filozofi. Saj vem, da te nisem prepričal, ampak to je pač tvoja izbira.
Če bi bilo tako enostavno, potem nebi bilo komplicirano. Meme? Zagotovo bom prebral. Hvala Roman.
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a: Kako si prišel do hipoteze, da se vdajam prikaznim?
Bargo: Kaj so prikazni?
Roman: Upanje in strah.
Bargo: Kaj pomeni vdajanje?[
Roman: vdajati prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega (SSKJ)


Čisto preprosto: povezal sem nekaj tvojih misli. Praviš, da je vera gonilo razvoja, in to zaradi upanja, upanje in strah pa sta prikazni.
Zelo dobro, mogoče še dodaš te moje misli:
1. STRAH se začne z kemijo, konča pa se z interpretacijo.
2. Saj veš tisto o strahu, »da ga zunaj ni in je od znotraj votel«.
3. Trideset špic obkroža pesto - kjer ničesar ni, tam je koristnost kolesa. ...

bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a: Za sprejetje informacije ni nujno potrebna energija medtem ko je za izbris informacije, nujno potrebna!.
Tudi za sprejem informacije je nujno potrebna energija.
Vsekakor, je tudi za sprejem v igri energija, vendar to je posledica oddajanja, a ne? Videti je, da vse kar dejansko JE, je trojica ENERGIJA,STRUKTURA in INFORMACIJA in prepletenost le-teh.

Antena sprejme, nekaj je (moralo) oddalo in se je nekaj izbrisalo(spremenilo), a ne?

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:Me spominja na umetna gnojila, nitrofoskal in verjetje, da narava ne zmore sama, čeprav gre za enostavno spojino, strukturo.
Ne gre za verjetje brez osnove. Ko boš našel nitrofoskal v naravi, ki ga ni izdelal človek, se pa oglasi.
Kaj je potrebno, da narava ne zmore sama, brez naše pomoči, kreirati tale nitrofoskal.
Je to pomembno? Se pač ne zgodi. Ko se bo, se pa še enkrat oglasi.
Težko se je pogovarjati o nadnaravnem, če uvajamo pojem umetno in tako sebi pripisujemo lastnosti, ki jih v naravi ni.
Umetno pač ne pomeni nadnaravnega. Pomeni izdelek človeškega dela, ki ga brez človeka v naravi ne najdemo.
Saj vendar mi smo samo majhen delček narave, a ne?
In kaj potem?
No ali pa tako, narava dejansko je to, kar si mi lahko predstavljamo da narava je, vse kar je izven naših predstav je nadnaravno.
Jaz trdim, da je narava vse. Tega ne omejujem na naše predstavljanje.
Nemogoče je kar naenkrat mogoče in po določenem času pač ugotovimo, da je zmeraj bilo tako.
Nasploh to drži, vendar pa ni vse mogoče.
Vendar vse to se dogaja v naših možganih, ki so tudi del narave, a ne?
So, a vendar lahko za vsak del narave prepoznaš njegovo notranjost in njegovo zunanjost. Delitev ni neosnovana ali odveč.
Naši možgani dejansko kreirajo resničnost in ne odslikavajo resničnosti!
Vrag je v podrobnostih.
Dobro, vendar kaj je res, resničnost, se vendar spreminja. Resničnost je vendar proces in videti je, da so težave z absolutno resnico, a ne?
Torej je res, da se spreminja. Saj spremenljivost narave ne pomeni, da resnice ni. Potem tudi narave ne bi bilo.
Roman napisal/-a:Prepričanje, da je Zemlja ploščata, ima zate neko težo?
Nekje je vendar treba začeti in ta začetek je bil precej naraven, a ne?
Trepa pa je tudi nehati.
Videti je, da spet deliš. Kot, da bi ostajali ljudje, ki se tolažijo, da ne poznanjo resnice, ali kako?
Ne, pač pa obstajajo ljudje, ki jim tolažba toliko pomeni, da so pripravljeni zaradi nje zanemariti resnico. Ne gre za to, da ne bi poznali resnice, gre za to, da se z resnico ne morejo sprijazniti.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Rečemo lahko, da človek opazuje svet,vendar zaupa svoji notranji viziji, dovoli, da stvari pridejo in gredo.
In če ga notranja vizija vara?
Zato pa obstaja tudi zunanji svet, kje se lahko preverja notranja vizija, a ne?
Čemu le, če tej svoji viziji zaupa? Zakaj bi jo preverjal? In to z nekakšnim banalnim zunanjim svetom?
Verjetno je 1/6 verjetnost, da na kocki vržeš 6, če ima kocka zelo ostre robove.
Ja, verjetnostni račun dela z idealno kocko.
Vendar ostrina je trdota in togost in lahko se zgodi, po veliko preiskusih, da kocka pristane na robu!
Na parketu se mi to še ni zgodilo. Tebi tudi ne, zakaj torej zapletaš stvar?
Veš, dogodkov ni, so samo procesi in ostrina je torej lahko navidezna in povsem abstraktna.
Dogodek je to, kar se zgodi. Po tvojem mnenju se torej nič ne dogaja. Je to nihilizem?
Roman napisal/-a:Nobena tehnika ni brez vsebine.
Res je, videti je, da govoriš o namenu.
O vsebini. To ni nujno namen.
Lahko pa je vsebina brez tehnike, nekaj kar šteje in ne moremo prešteti, nekaj kar je in ne moremo prijeti. :wink:
Zakaj bi bila vsebina brez tehnike?
Zakaj meniš, da bi me to zanimalo?
Če bi bilo res, kar praviš, bi te moralo zanimati. Morda pa te jemljem preveč zares.
Povezuješ stvari, ki jih ni mogoče povezati. Kako pa veš kaj so moje potrebe in še to resnične povrhu? :shock:
Očitno te res preveč zares jemljem.
Prosil, bi te še za eno informacijo, KAKO je definiral sebičnost?
Se ne spominjam.
Zelo dobro, mogoče še dodaš te moje misli:
1. STRAH se začne z kemijo, konča pa se z interpretacijo.
2. Saj veš tisto o strahu, »da ga zunaj ni in je od znotraj votel«.
3. Trideset špic obkroža pesto - kjer ničesar ni, tam je koristnost kolesa. ...
Ne morem, niso uporabne. Tudi resničnost je vprašljiva.
Antena sprejme, nekaj je (moralo) oddalo in se je nekaj izbrisalo(spremenilo), a ne?
Seveda. Žal je pri človeku drugače. Zlahka se mu zdi,da je nekaj sprejel, čeprav ni nihče oziroma nič oddajalo.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Me spominja na umetna gnojila, nitrofoskal in verjetje, da narava ne zmore sama, čeprav gre za enostavno spojino, strukturo.
Ne gre za verjetje brez osnove. Ko boš našel nitrofoskal v naravi, ki ga ni izdelal človek, se pa oglasi.
Ali lahko za to osnovo verjetja rečeva tako: "Motja je vera vsega"? :roll:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kaj je potrebno, da narava ne zmore sama, brez naše pomoči, kreirati tale nitrofoskal.
Je to pomembno? Se pač ne zgodi. Ko se bo, se pa še enkrat oglasi.
Dobro.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Težko se je pogovarjati o nadnaravnem, če uvajamo pojem umetno in tako sebi pripisujemo lastnosti, ki jih v naravi ni.
Umetno pač ne pomeni nadnaravnega. Pomeni izdelek človeškega dela, ki ga brez človeka v naravi ne najdemo.
Že mogoče, saj lahko iščemo samo na mizici, v naših možganih, a ne? Nisem prepričan, da lahko predmete in koncepte, ki izvirajo iz naših možganov, razglasimo za dejanske in po vrhu še za absolutne.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Saj vendar mi smo samo majhen delček narave, a ne?
In kaj potem?
Ja, potem je vendar nov dan, novo spoznanje iz spreminjajoče se narave.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: No ali pa tako, narava dejansko je to, kar si mi lahko predstavljamo da narava je, vse kar je izven naših predstav je nadnaravno.
Jaz trdim, da je narava vse. Tega ne omejujem na naše predstavljanje.
Bi se strinjal, vendar problem je kaj je dejansko vse, a ne? Spoznavnost je tudi vprašanje izračunljivosti.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Nemogoče je kar naenkrat mogoče in po določenem času pač ugotovimo, da je zmeraj bilo tako.
Nasploh to drži, vendar pa ni vse mogoče.
hm. Ne moremo spoznati nečesa česar ni, če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da tega tudi ni.
Skratka, menim, da lahko samo procesu podelimo nezmožnost in ne rezultatom procesa.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Vendar vse to se dogaja v naših možganih, ki so tudi del narave, a ne?
So, a vendar lahko za vsak del narave prepoznaš njegovo notranjost in njegovo zunanjost. Delitev ni neosnovana ali odveč.
Vsekakor, brez delitve ni spoznanja in tudi ne-delitev je potrebno spoznati.

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Naši možgani dejansko kreirajo resničnost in ne odslikavajo resničnosti!
Vrag je v podrobnostih.
Preveč podrobnosti zamegli in celo (nujno) izbriše sliko (posamezniku).

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Dobro, vendar kaj je res, resničnost, se vendar spreminja. Resničnost je vendar proces in videti je, da so težave z absolutno resnico, a ne?
Torej je res, da se spreminja. Saj spremenljivost narave ne pomeni, da resnice ni. Potem tudi narave ne bi bilo.
Ah, ta resnica, ki je videti mnogostrana verna in bazira na zaupanju, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Prepričanje, da je Zemlja ploščata, ima zate neko težo?
Nekje je vendar treba začeti in ta začetek je bil precej naraven, a ne?
Trepa pa je tudi nehati.
Kaj pa vem. Mogoče je treba za trenutek postati, ker drugače je videti, da stvari razpadejo.

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Videti je, da spet deliš. Kot, da bi ostajali ljudje, ki se tolažijo, da ne poznanjo resnice, ali kako?
Ne, pač pa obstajajo ljudje, ki jim tolažba toliko pomeni, da so pripravljeni zaradi nje zanemariti resnico. Ne gre za to, da ne bi poznali resnice, gre za to, da se z resnico ne morejo sprijazniti.
Saj vendar gre samo za informacije,če je resnica mnogostrana, verna in temlji na zaupanju, potem ni vprašanje sposobnosti sprejetja informacije temveč vprašanje zaupanja v oddano informacijo, a ne?

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:In če ga notranja vizija vara?
Zato pa obstaja tudi zunanji svet, kje se lahko preverja notranja vizija, a ne?
Čemu le, če tej svoji viziji zaupa?
Zaupanje je tudi stvar izkustva, če se torej rezultati ne ujemajo z pričakovanji, potem se pač "odvrti" krog, predvidevanje, ki bazi na zaupanju in izkustvu. Lahko pa tudi ne pričakuješ. Svobodna volja,a ne?
Roman napisal/-a: Zakaj bi jo preverjal?
Namen ni dosežen.
Roman napisal/-a: In to z nekakšnim banalnim zunanjim svetom?
hm. Menim, da je svet vse prej kot banalen.
Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Verjetno je 1/6 verjetnost, da na kocki vržeš 6, če ima kocka zelo ostre robove.
Ja, verjetnostni račun dela z idealno kocko.
Vsekakor, vendar sam praviš, da je vrag v podobnostih. Taka idealna kocka (zaenkrat) obstaja samo v abstraktnem svetu, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Vendar ostrina je trdota in togost in lahko se zgodi, po veliko preiskusih, da kocka pristane na robu!
Na parketu se mi to še ni zgodilo. Tebi tudi ne, zakaj torej zapletaš stvar?
Ničesar ne zapletam, samo opozarjam na nepopolnost in nedoločenost. :wink: Kurt in Werner.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Veš, dogodkov ni, so samo procesi in ostrina je torej lahko navidezna in povsem abstraktna.
Dogodek je to, kar se zgodi. Po tvojem mnenju se torej nič ne dogaja.
Ravno obratno, vse se dogaja in delitev nam nujno zamegli sliko! Zato je potrebno sodelovanje, komunikacija, itd.. Samo skupaj je mogoče videti celoto, a ne?
Roman napisal/-a: Je to nihilizem?
Ne vem.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Lahko pa je vsebina brez tehnike, nekaj kar šteje in ne moremo prešteti, nekaj kar je in ne moremo prijeti.
Zakaj bi bila vsebina brez tehnike?
ZAKAJ? :D No, zato, ker še ni tehnike, ki bi opisala vsebino. Mogoče je tudi, da ne obstaja univerzalna tehnika, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Zakaj meniš, da bi me to zanimalo?
Če bi bilo res, kar praviš, bi te moralo zanimati. Morda pa te jemljem preveč zares.
Morda.
Roman napisal/-a: Ne morem, niso uporabne. Tudi resničnost je vprašljiva.
:)
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Antena sprejme, nekaj je (moralo) oddalo in se je nekaj izbrisalo(spremenilo), a ne?
Seveda. Žal je pri človeku drugače. Zlahka se mu zdi,da je nekaj sprejel, čeprav ni nihče oziroma nič oddajalo.
Videti je, da sva spet pri veri. Ni mogoče sprejeti brez da bi bilo oddano.
Ne moreš sprejeti informacije, brez da bi nekaj le to oddalo, lahko pa povežeš informacije, ki jih mogoče ni smiselno povezati. :wink: No, hudič pa je, ko jih smiselno povežeš in se sprejeta informacija, razlikuje od oddane! Ah, ta richard Levjesrčni.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:Ali lahko za to osnovo verjetja rečeva tako: "Motja je vera vsega"? :roll:
Kaj je motja?
Nisem prepričan, da lahko predmete in koncepte, ki izvirajo iz naših možganov, razglasimo za dejanske in po vrhu še za absolutne.
Tega tudi ne počnem.
Ja, potem je vendar nov dan, novo spoznanje iz spreminjajoče se narave.
Vendar se vse ne spreminja.
Bi se strinjal, vendar problem je kaj je dejansko vse, a ne?
Vse pač.
Spoznavnost je tudi vprašanje izračunljivosti.
Kako izračunaš ljubezen?
Ne moremo spoznati nečesa česar ni, če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da tega tudi ni.
Točno, z dodatkom, da če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da to je.
Skratka, menim, da lahko samo procesu podelimo nezmožnost in ne rezultatom procesa.
Možnost ali nemožnost ne obstajata, ničemur ju ne moremo podeliti.
Preveč podrobnosti zamegli in celo (nujno) izbriše sliko (posamezniku).
Ignoriranje le teh pa nas obrne stran od resnice.
Ah, ta resnica, ki je videti mnogostrana verna in bazira na zaupanju, a ne?
Ravno nasprotno, spoznanje resnice je sad dvoma. Brez dvoma ni mogoče spoznati resnice.
Kaj pa vem. Mogoče je treba za trenutek postati, ker drugače je videti, da stvari razpadejo.
Kaj pa vem. Nobene škode ni, če razpadejo neresnična mnenja.
Saj vendar gre samo za informacije,če je resnica mnogostrana, verna in temlji na zaupanju, potem ni vprašanje sposobnosti sprejetja informacije temveč vprašanje zaupanja v oddano informacijo, a ne?
"Če" ni izpolnjen. Zaupanje nas vodi stran od resnice.
Zaupanje je tudi stvar izkustva
Bolj slepote.
Lahko pa tudi ne pričakuješ.
Pričakovati moraš prevaro. Vsa zgodovina je polna tega.
Svobodna volja,a ne?
Kaj naj bi to bilo?
Vsekakor, vendar sam praviš, da je vrag v podobnostih. Taka idealna kocka (zaenkrat) obstaja samo v abstraktnem svetu, a ne?
Ja, ampak če jo greš metat, ti bojo konkretne številke dokazale abstraktno teorijo. Poskusi.
No, zato, ker še ni tehnike, ki bi opisala vsebino.
Mogoče samo v opisu ne prepoznaš vsebine.
Videti je, da sva spet pri veri. Ni mogoče sprejeti brez da bi bilo oddano.
Ja, pri veri. Ravno vera je tista, ki prepričuje, da je bilo sploh oddano.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8300
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Ali lahko za to osnovo verjetja rečeva tako: "Motja je vera vsega"? :roll:
Kaj je motja?
Zaznana sprememba.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Ja, potem je vendar nov dan, novo spoznanje iz spreminjajoče se narave.
Vendar se vse ne spreminja.
Mogoče, mogoče je tudi, da vzrok leži v zaznavi.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Bi se strinjal, vendar problem je kaj je dejansko vse, a ne?
Vse pač.
hm. O niču se ne da nič povedati, o vsem pa ne izpovedati. :wink:
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Spoznavnost je tudi vprašanje izračunljivosti.
Kako izračunaš ljubezen?
Tudi prijateljstva se ne da izračunati in še marsi česa. Torej je mogoče nekaj spoznati brez da bi bilo izračunljivo. Izračunljivost pa bazira na logičnem delu razuma, a ne? :)
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Ne moremo spoznati nečesa česar ni, če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da tega tudi ni.
Točno, z dodatkom, da če nečesa ne spoznamo, še ne pomeni, da to je.
Drži. Vendar kaj je dejansko spoznava?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Skratka, menim, da lahko samo procesu podelimo nezmožnost in ne rezultatom procesa.
Možnost ali nemožnost ne obstajata, ničemur ju ne moremo podeliti.
Drži, vendar obstaja podeljevalec. Saj se spomniš umetnega gnojila, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Preveč podrobnosti zamegli in celo (nujno) izbriše sliko (posamezniku).
Ignoriranje le teh pa nas obrne stran od resnice.
Resnica vendar ni točka, totem, obeliks, ...
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Ah, ta resnica, ki je videti mnogostrana verna in bazira na zaupanju, a ne?
Ravno nasprotno, spoznanje resnice je sad dvoma. Brez dvoma ni mogoče spoznati resnice.
Verjetno, vendar bodi dvom stanje in ne proces.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Kaj pa vem. Mogoče je treba za trenutek postati, ker drugače je videti, da stvari razpadejo.
Kaj pa vem. Nobene škode ni, če razpadejo neresnična mnenja.
Ja. Trajnost nečesa je zagotovo sorazmerno z njegovo resničnostjo, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Saj vendar gre samo za informacije,če je resnica mnogostrana, verna in temlji na zaupanju, potem ni vprašanje sposobnosti sprejetja informacije temveč vprašanje zaupanja v oddano informacijo, a ne?
"Če" ni izpolnjen.
Mogoče, "če" ni izpolnjen, vendar je koristen, sad dvoma, kot praviš. :wink:
Roman napisal/-a: Zaupanje nas vodi stran od resnice.
Zaupanje je proces in nam omogoča spoznati resnico.

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Zaupanje je tudi stvar izkustva
Bolj slepote.
Saj tudi slepota je eno od izkustev, lahko je celo trajna. Zmožnost sprejemati svetlobo, še ne pomeni gledati in tudi ne videti, kaj šele prepoznati.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Lahko pa tudi ne pričakuješ.
Pričakovati moraš prevaro. Vsa zgodovina je polna tega.
Ne, prevaro je potrebno samo prepoznati, zaznati.
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Vsekakor, vendar sam praviš, da je vrag v podobnostih. Taka idealna kocka (zaenkrat) obstaja samo v abstraktnem svetu, a ne?
Ja, ampak če jo greš metat, ti bojo konkretne številke dokazale abstraktno teorijo. Poskusi.
Dovolj je, da samo enkrat pristane na robu. Kdo ve kje boš ti takrat, da boš videl? :)
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: No, zato, ker še ni tehnike, ki bi opisala vsebino.
Mogoče samo v opisu ne prepoznaš vsebine.
Mogoče, gledam in ne prepoznam. Lahko pa je tudi obratno, vidiš in ne prepoznaš, a ne?
Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a: Videti je, da sva spet pri veri. Ni mogoče sprejeti brez da bi bilo oddano.
Ja, pri veri. Ravno vera je tista, ki prepričuje, da je bilo sploh oddano.
Če tako, potem je vera dober razlog molka.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

bargo napisal/-a:O niču se ne da nič povedati, o vsem pa ne izpovedati.
To ničesar ne spremeni.
Torej je mogoče nekaj spoznati brez da bi bilo izračunljivo. Izračunljivost pa bazira na logičnem delu razuma, a ne? :)
Hočeš reči, da za spoznavanje ni potrebna logika? Morda res, ampak niso vsa spoznanja pravilna. Kako ločiš pravilna od nepravilnih?
Vendar kaj je dejansko spoznava?
spoznati 1. na osnovi zaznav, podatkov in umske dejavnosti priti do a) poznavanja česa, b) védenja (SSKJ)
Roman napisal/-a:Možnost ali nemožnost ne obstajata, ničemur ju ne moremo podeliti.
Drži, vendar obstaja podeljevalec. Saj se spomniš umetnega gnojila, a ne?
Podeljevalec, ki ničesar ne podeljuje (ker to pač ni možno)? In zakaj neki bi moral podeljevalec obstajati? Kakšen, kateri podeljevalec?
Roman napisal/-a:Ignoriranje le teh pa nas obrne stran od resnice.
Resnica vendar ni točka, totem, obeliks, ...
To nima nobene zveze s tem, ali hodiš proti ali stran od resnice.
Roman napisal/-a:Brez dvoma ni mogoče spoznati resnice.
Verjetno, vendar bodi dvom stanje in ne proces.
Zakaj? Ravno proces mora biti, če naj učinkuje.
Trajnost nečesa je zagotovo sorazmerno z njegovo resničnostjo, a ne?
Ne. Delec, ki razpade v stotinki sekunde, je enako resničen kot tisti, ki obstaja stoletja.
Mogoče, "če" ni izpolnjen, vendar je koristen, sad dvoma, kot praviš. :wink:
Če ni izponjen, ga ni, ne more biti od njega nobene koristi.
Zaupanje je proces in nam omogoča spoznati resnico.
Zaupanje je stanje, ki nas pušča v nevednosti.
Zmožnost sprejemati svetlobo, še ne pomeni gledati in tudi ne videti, kaj šele prepoznati.
Za nekatera izkustva je vid brezpogojno nujen.
Ne, prevaro je potrebno samo prepoznati, zaznati.
Če je ne pričakuješ, jo prepoznaš, ko je že prepozno.
Dovolj je, da samo enkrat pristane na robu.
To se pač ni zgodilo, še poskusil nisi.
Če tako, potem je vera dober razlog molka.
Morda, vsekakor pa bi morala biti nevera glasna.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Ponavljam vprašanje z dne 2.11.:

Že večkrat sem razmišljal o problemu, ki se na prvi pogled zdi vsakdanji, a si ga na fundamentalnem nivoju še ne znam čisto razložiti.

Gre za dogajanje pri obdelavi materialov (rezanje, brušenje, žaganje, rezkanje, vrtanje, razenje z diamantom, ipd.) na atomski/molekularni ravni. Kaj se dogaja, ko z diamantom režemo/razimo steklo? Ali se dotikajo polja ionskih, kovalentnih vezi, se pravi v bistvu EM polja atomov/molekul diamanta in stekla? Ali ko gledaš, kako delavec z brusilko brusi železo in odletavajo žareče iskre - ali trkajo polja zunanjih elektronov in jih izbijajo, ali gre za van der Waalsove sile, ali za kaj tretjega?

Menim, da je na forumu zadostni kompetentnih fizikov, da mi bodo pomagali razrešiti uganko!


Se bo kdo ojunačil?

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:Svetega duhca, kot je prepričan Lili Preprosti?
Ne vem, bo Rock povedal.
Vojko se bo najprej odpovedal vzdevkovanjem.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a:Svetega duhca, kot je prepričan Lili Preprosti?
Ne vem, bo Rock povedal.
Vojko se bo najprej odpovedal vzdevkovanjem.
"Poizvedba – vzdevkovanje v sskj – se ne ujema z nobenim dokumentom." :lol: :lol: :lol: :lol: :lol:

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Vojko se bo najprej odpovedal vzdevkovanjem.
Pa saj z rockovanjem tudi nikamor ne pridemo.

Uporabniški avatar
solarsystemfil
Prispevkov: 113
Pridružen: 24.7.2013 17:42

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a solarsystemfil »

pozdrav

ima nešteto izrazov
lahko je poljub
je objem
je vzdevek
je rokovanje
je piš vetra na licu
je žvrgolenje ptice sinice
je kapljica vode
ki me preraja
pozdrav
je neverending story
zato se dostikrat z njim v ljubezen pretopimo
da vsaj za hip
svoje besede v čut pretopimo

pozdrav

trezen, radosten, opit in mladosten
je naprimer Kekčev pozdrav...

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Zgrešil si forum.

Vedež
Prispevkov: 1051
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Vedež »

Vojko, za pokušino si preberi tvoje vprašanje na drugem forumu, potem pa lahko pobrskaš dalje v raznih linkih in prišel boš do odgovora, ki te zanima.

http://physics.stackexchange.com/questi ... ut-objects

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Vedež napisal/-a:Vojko, za pokušino si preberi tvoje vprašanje na drugem forumu, potem pa lahko pobrskaš dalje v raznih linkih in prišel boš do odgovora, ki te zanima.

http://physics.stackexchange.com/questi ... ut-objects
"In a fracture you certainly break inter-molecular bonds, but you probably don't break molecular bonds unless it's a material like a metal where there's no distinction between the two types of bond."

In to je zate odgovor, kaj se dogaja na atomski ravni? To sem vedel že sam, namreč, kaj se verjetno dogaja, saj sem to nakazal že v vprašanju. Moje vprašanje je bilo, kaj se dejansko, ne 'verjetno' dogaja.

Odgovori