fizika
Re: fizika
Hvala za odgovor. Ampak če poskusim pa potem recimo izračunat kinetično energijo enega delca (drugega poznam), dobim na desni strani (laboratorjski sistem) neke grozne mešane člene pomnožene s T... Je kje kakšna fora ali....?
Re: fizika
Kot prvo, prej sem se grozljivo zmotil ker sem v zadnjih dveh enačbah ponesreči pisal plus namesto minus (pred c^2 minus). Tako da ne bo koga zmedlo.
Kaj bi rad? Bi pri znani težiščni energiji in znanem enem delcu izračunal kinetično energijo drugega? Tista naloga od prej? Če en miruje, potem imaš
\((2E')^2=(E_1+mc^2)^2-c^2 \vec{p}_1^2\)
Pa seveda je \(E_1^2-c^2\vec{p}_1^2=(mc^2)^2\) tako da lahko gibalno količino izraziš:
\((2E')^2=(E_1+mc^2)^2+(mc^2)^2-E_1^2\)
Vse se pokrajša skoraj:
\((2E')^2=2(mc^2)^2+2E_1mc^2\)
Iščeš E1 najbrž. No, kinetična energija je sicer E1-mc^2, ampak pri GeV se mc^2 itak ne pozna, če govorimo o elektronih
Zato lahko tudi prvi člen stran vržeš in pristaneš kar na enem samem členu. Če ne pišeš brezveznih c-jev (itak je c=1), je to
\(s=(2E')^2\approx 2E_1m_2\)
Zgornja količina (s=kvadrat skupnega četverca gibalne količine) je znana in koristna invarianta, ki ti TAKOJ da kvadrat težiščne energije. Tisto (2E') je specifično za naš primer, ko imaš obe masi enaki, sicer je to nekoliko drugačen izraz.
http://en.wikipedia.org/wiki/Mandelstam_variables
Kaj bi rad? Bi pri znani težiščni energiji in znanem enem delcu izračunal kinetično energijo drugega? Tista naloga od prej? Če en miruje, potem imaš
\((2E')^2=(E_1+mc^2)^2-c^2 \vec{p}_1^2\)
Pa seveda je \(E_1^2-c^2\vec{p}_1^2=(mc^2)^2\) tako da lahko gibalno količino izraziš:
\((2E')^2=(E_1+mc^2)^2+(mc^2)^2-E_1^2\)
Vse se pokrajša skoraj:
\((2E')^2=2(mc^2)^2+2E_1mc^2\)
Iščeš E1 najbrž. No, kinetična energija je sicer E1-mc^2, ampak pri GeV se mc^2 itak ne pozna, če govorimo o elektronih
Zato lahko tudi prvi člen stran vržeš in pristaneš kar na enem samem členu. Če ne pišeš brezveznih c-jev (itak je c=1), je to\(s=(2E')^2\approx 2E_1m_2\)
Zgornja količina (s=kvadrat skupnega četverca gibalne količine) je znana in koristna invarianta, ki ti TAKOJ da kvadrat težiščne energije. Tisto (2E') je specifično za naš primer, ko imaš obe masi enaki, sicer je to nekoliko drugačen izraz.
http://en.wikipedia.org/wiki/Mandelstam_variables
Re: fizika
Napako sem opazil, zato se ne preveč obremenjevat.
Ok, to kar si napisal je vse jasno. To je za primer ko en delec miruje, drugi trči vanj in na koncu nastane kar pač nastane.
Recimo pa, da imam dva delca (elektron in pozitron). Prvi ima neznano kinetično energijo, drugi ima znano kinetično energije in se giblje proti prvem. Pri trku se sprosti energija, ki tvori dodaten par elektron-pozitron.
\((4m_ec^2)^2=(E_1+E_2)^2+c^2(p_1-p_p)^2\)
\((4m_ec^2)^2=m_e^2c^4+m_p^2c^4+2E_1E_2+2cp_ecp_p\)
In zdej sem zgubljen. Karkoli naredim, dobim ali korene ali neke mešane člene katerim ni konca da bi izračunal \(E_1\)
Ok, to kar si napisal je vse jasno. To je za primer ko en delec miruje, drugi trči vanj in na koncu nastane kar pač nastane.
Recimo pa, da imam dva delca (elektron in pozitron). Prvi ima neznano kinetično energijo, drugi ima znano kinetično energije in se giblje proti prvem. Pri trku se sprosti energija, ki tvori dodaten par elektron-pozitron.
\((4m_ec^2)^2=(E_1+E_2)^2+c^2(p_1-p_p)^2\)
\((4m_ec^2)^2=m_e^2c^4+m_p^2c^4+2E_1E_2+2cp_ecp_p\)
In zdej sem zgubljen. Karkoli naredim, dobim ali korene ali neke mešane člene katerim ni konca da bi izračunal \(E_1\)
Re: fizika
Ko izraziš p-je z E-ji, v najslabšem primeru dobiš kvadratno enačbo za neznano energijo, in tudi to ne bi smel bit problem. V p-ju dobiš koren, ki ga izoliraš na eni strani, skvadriraš, problem rešen.
Sicer se pa ponavadi pri tako visokih energijah vedno masne člene zmeče stran. Tako da lahko rečeš E=c|p|.
Sicer se pa ponavadi pri tako visokih energijah vedno masne člene zmeče stran. Tako da lahko rečeš E=c|p|.
Re: fizika
Najprej zahvala za pomoč pri razumevanju trkov.
Nato pa kratko vprašanje iz termodinamike. Utajena toplota je ______________ ? Že če bi dobil vsaj angleški prevod, da poskusim srečo z googlom, seveda pa bom navdušen nad razlago v maternem jeziku.
Nato pa kratko vprašanje iz termodinamike. Utajena toplota je ______________ ? Že če bi dobil vsaj angleški prevod, da poskusim srečo z googlom, seveda pa bom navdušen nad razlago v maternem jeziku.
Re: fizika
Z drugo besedo, latentna toplota. To je posplošitev izparilnih in talilnih toplot: toploto, ki jo brez spremembe temperature snov absorbira ali odda pri faznem prehodu.
http://en.wikipedia.org/wiki/Latent_heat
http://en.wikipedia.org/wiki/Latent_heat
Re: fizika
Lp!
mi lahko kdo pove kako začeti to nalogo.
Na fračo, kjer sta rogovili oddaljeni 12cm napnemo gumico, ki je v neraztegnjenemu stanju dolga 8 cm. Nato v sredino napete elastike postavimo kamen in ga naravnost nazaj potegnemo tako, da gumica tvori kot 60 stopinj, kar pomeni, da kraka merita 12cm( torej zdaj je gumica raztegnjena na 12+12cm). Kolikšno največjo višino doseže kamenj z maso 50g? Razteznostni koeficient je 600n/m.
mi lahko kdo pove kako začeti to nalogo.
Na fračo, kjer sta rogovili oddaljeni 12cm napnemo gumico, ki je v neraztegnjenemu stanju dolga 8 cm. Nato v sredino napete elastike postavimo kamen in ga naravnost nazaj potegnemo tako, da gumica tvori kot 60 stopinj, kar pomeni, da kraka merita 12cm( torej zdaj je gumica raztegnjena na 12+12cm). Kolikšno največjo višino doseže kamenj z maso 50g? Razteznostni koeficient je 600n/m.
Re: fizika
Poračunaj novo dolžino gumice, in iz tega prožnostno energijo. Potem samo gledaš pretvorbo v potencialno.
Re: fizika
Saj to sem naredil (W=1/2*k*x^2), pa je energija čisto majhna. Max. višina pa naj bi bila 14,7m, tako da se rezultati ne poklapajo.
Re: fizika
Saj je tudi masa majhna.
Raztegnjena gumica ima 24cm, neraztegnjena 8cm, napeta na rogovili (vodoravno stanje) pa 12cm. Raztezek na začetku je 24-8=16cm, raztezek na koncu pa 12-8=4cm. Sprosti se energija
\(W=\frac{1}{2}kx_2^2-\frac12 kx_1^2=\frac{1}{2}600{\rm \frac{N}{m}}((0.16{\,\rm m})^2-(0.04{\,\rm m})^2)\)
\(=7.2{\,\rm J}\)
S to energijo lahko premagaš toliko višine, kot imaš na voljo potencialne energije:
\(W=mgh\)
\(h=\frac{W}{mg}=\frac{7.2{\,\rm J}}{0.05{\,\rm kg}\cdot 9.81{\rm\frac{m}{s^2}}}\)
\(=14.7{\,\rm m}\)
Raztegnjena gumica ima 24cm, neraztegnjena 8cm, napeta na rogovili (vodoravno stanje) pa 12cm. Raztezek na začetku je 24-8=16cm, raztezek na koncu pa 12-8=4cm. Sprosti se energija
\(W=\frac{1}{2}kx_2^2-\frac12 kx_1^2=\frac{1}{2}600{\rm \frac{N}{m}}((0.16{\,\rm m})^2-(0.04{\,\rm m})^2)\)
\(=7.2{\,\rm J}\)
S to energijo lahko premagaš toliko višine, kot imaš na voljo potencialne energije:
\(W=mgh\)
\(h=\frac{W}{mg}=\frac{7.2{\,\rm J}}{0.05{\,\rm kg}\cdot 9.81{\rm\frac{m}{s^2}}}\)
\(=14.7{\,\rm m}\)
Re: fizika
Heh. Hvala sem se nekaj pri številkah zmotil (kakšno nulo preveč dodal da mi je tako majhna številka prišla), potem pa tudi rešitev ni bla lih ta prava 
Re: fizika
1. Kolesar se spusti po 50 m dolgem klancu s strmino 10% . Kolikšna je hitrost kolesarja na dnu klanca? (zanima me kolikšen je 10% naklon, po kateri izpeljani enačbi se izračuna hitrost)
2. Posoda z osnovno ploskvijo 20 cm2 in višino 40 cm je do polovice napolnjena z vodo. Kolikšno delo potrebujemo, da izčrpamo le polovico vode? Tukaj sem izračunal maso vode za vodo in sem dobil 0,4 kg. Zanima me samo katero višino moram tukaj uporabiti in zakaj.
3. Breme z maso 2k je obešeno na vrvi, ki vodi prek škripca, pritrjenega na stropu. Spustimo ga z višine 20 m nad tlemi. Njegovo padanje zaviramo tako, da s stalno sili F vlečemo za prosti konec vrvi. Kolikšna naj bo ta sila, da bo breme padlo na tla s hitrostjo 10m/s? Zanima me iz katere enačbe je potrebno izhajati, in katero enačbo moram uporabiti za izračun.
2. Posoda z osnovno ploskvijo 20 cm2 in višino 40 cm je do polovice napolnjena z vodo. Kolikšno delo potrebujemo, da izčrpamo le polovico vode? Tukaj sem izračunal maso vode za vodo in sem dobil 0,4 kg. Zanima me samo katero višino moram tukaj uporabiti in zakaj.
3. Breme z maso 2k je obešeno na vrvi, ki vodi prek škripca, pritrjenega na stropu. Spustimo ga z višine 20 m nad tlemi. Njegovo padanje zaviramo tako, da s stalno sili F vlečemo za prosti konec vrvi. Kolikšna naj bo ta sila, da bo breme padlo na tla s hitrostjo 10m/s? Zanima me iz katere enačbe je potrebno izhajati, in katero enačbo moram uporabiti za izračun.
Re: fizika
1. No to nisem prepričan, običajno so te stvari kar direktno s koti podane ampak si mislim, da to pomeni: 10% naklon: za vsak meter ki ga prehodiš se ti za 0,1 m spremeni višina. ----> torej bo sinus kota = 0,1
Ohranitev energije: Sprememba kinetične energije je enaka spremembi potencialne energije (ker ni nobenih zunanjih sil poleg teže). Torej \(\Delta W_k=\Delta W_p\) oz, če izraz malo razpišemo: \(\frac{1}{2}m\Delta v^{2}=mg\Delta h\).
Oznaka \(\Delta\) pomeni spremembo in se po definiciji vedno računa kot končna vrednost - začetna.
2. \(\Delta A=\Delta W_p=mg\Delta h\) Za izračun dela uporabiš spremembo višine. Za izračun mase uporabiš 20cm, kar je polovica višine posode, kot piše v navodilih.
3. Isto kot 2., samo da moraš upoštevati še spremembo kinetične energije in upoštevaj še to, da je \(\Delta A=F\Delta s\)
Ohranitev energije: Sprememba kinetične energije je enaka spremembi potencialne energije (ker ni nobenih zunanjih sil poleg teže). Torej \(\Delta W_k=\Delta W_p\) oz, če izraz malo razpišemo: \(\frac{1}{2}m\Delta v^{2}=mg\Delta h\).
Oznaka \(\Delta\) pomeni spremembo in se po definiciji vedno računa kot končna vrednost - začetna.
2. \(\Delta A=\Delta W_p=mg\Delta h\) Za izračun dela uporabiš spremembo višine. Za izračun mase uporabiš 20cm, kar je polovica višine posode, kot piše v navodilih.
3. Isto kot 2., samo da moraš upoštevati še spremembo kinetične energije in upoštevaj še to, da je \(\Delta A=F\Delta s\)
Re: fizika
To kar ste mi napisali za 2. ni prav ker je rešitev 0,5 J kar ste pa vi napisali pa pride nekaj povsem drugačnega.
Re: fizika
Se opravičujem. Za izračun mase je prav, ampak mene zanima višina za izračun dela.