Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:vendar pravi problem je zakaj in kako definicija nastane.
To pravzaprav ni problem. V jeziku in komunikacijah nastajajo pojmi, ti pa imajo svoje definicije, ki se za te pojme uporabljajo. Se pa strinjam, da nekatere definicije niso dobre, niso dovolj natančne, oziroma se z izročilom prenašajo iz roda v rod in se pri tem spreminjajo. Zato pa se je pred komuniciranjem treba dogovoriti, kaj kaj pomeni.
To kar razlagaš seveda drži, vendar to ni najina tema. Opis problema (kako opišemo pojav pravilno in natančno), definicija problema, semantika/logika, itd. Ti napišeš:
"Celo,
če bi kocka obstala na robu (pa kljub moji utrijenosti ni), se
tak izid ne upošteva in se met ponovi." Torej dopuščaš možnost, vendar ne priznaš dogodka!
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Ne upoštevaš izida, torej ignoriraš dogodek, ki se je zgodil, vendar se ne sme zgoditi, torej se ni zgodil.
Tega, da se je dogodek zgodil, ti še ni uspelo pokazati, kaj šele dokazati, zato ni lepo od tebe, da govoriš o njem. Celo več, natolcuješ, da se ni zgodil, ker se ne sme zgoditi.
Res je, da nisem pokazal, da se je zgodil, vendar v principu se lahko in kar je mogoče, se tudi bo zgodilo. Nobenega natolcevanja ni, poglej zgoraj, saj si vendar sam napisal, da se tak izid ne upošteva! To je seveda očitno, zato je verjetnost postavljena na 1/6 za posamezno številko in zaključek meta je definiran, kot mirovanje na stranici ali pa je met razveljavljen.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Presojaš, ugotavljaš in zaključuješ, žal se motiš.
Prav. Res sicer ni, a če te pomirja ...
Dobro, saj je vendar očitno, da je res.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Saj si kdaj stal pred ogledalom, a ne? Samo pogledati in videti moraš, očitno je, da (še) ne vidiš.
Daj no? Zakaj temu prisojaš čudežnost?
Če ne zaradi drugega, potem zaradi tega, ker je "kepa sive mase" sposobna prepoznavati delovanje narave, velike narave, zeeeelo velike. Torej sama sebe. Recimo, ko bodo računalniki prišli na idejo, da delujejo po principu von Neumana, bo tudi to zame čudež.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Homogen kvadrat je lik in ugotovila sva, da je teoretično lahko uravnotežen v oglišču
Teoretično? Kvadrat nima nikakršne teže, v bistvu sploh ne obstaja. Samo to sem ti hotel pojasniti. Vzeti boš moral kocko.
Teoretično ja, ko mu dodava še eno dimenzijo lahko dobiva kocko in ta obstaja in je zato uravnotežena na robu. Torej iz oglišča(1D) do roba(2D) in iz kvadrata(2D) do kocke(3D)!
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Res pa je, da je nestabilnost v oglišču velika in zato občutljivost na vplive iz okolja(Vesolja) enormna.
Ja, tako enormna, da se sploh ne zgodi. In pri računanju verjetnosti tega sploh ni treba upoštevati.
Če imaš srečo se bo zgodilo hitro, mogoče še enkrat malce kasneje, potem pa zelo zelo dolgo nič. Ponovljivost je že v principu problem. Čudeži so pač redki in skoraj neponovljivi.
Žal ne moreš napovedati KDAJ SE BO ZGODILO, ali pač?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Če je nekaj v principu mogoče, potem so težave z prepovedjo in zanikanjem.
Spet si si nekaj izmislil.
Ni v principu vse mogoče.
Videti je, da si izmišljuješ in celo dodajaš. Seveda v principu ni vse mogoče!
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Bo držalo, če ostaneva pri kockah, si vendar proglasil dogodek (Fenomenologija; logika/semantika), kot neveljaven.
Nočem reči, da lažeš, a resnice gotovo ne govoriš. Če pade kocka na rob igralne plošče in je nagnjena postrani, je
pravilo igre, da se meče še enkrat. To ne pomeni, da na rob ne more pasti. Vprašanje pa je, ali lahko obstane na svojem robu ali celo oglišču.
Pravila, ja ta pravila, o tem vendar govoriva. Opazovati je potrebno, če želiš spoznati nekaj novega.
Seveda lahko pade na rob in celo obstoji nekaj časa, nobenega pravila ni, ki bi to preprečil! No, lahko bi dodal k pravilom novo pravilo, da če pade na rob in obstoji 2 sek, potem si zmagal, recimo v igri
"človek ne jezi se".
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Saj sem ti vendar pokazal, da je mogoče, vendar lahko tudi empirično preveriš, samo ustrezno definiraj konec enega meta, recimo v skladu z podanim predlogom.
Ker predlog ni dober. Nisi upošteval vrtenja kocke v zraku, kjer lahko kaže katerokoli ploskev.
Če bo kocka v zraku mirovala 2 sek, ja to bi pa bil dosežek.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
To je vendar dejstvo in dejstva so trmastva stvar, kot pravi Vojko.
Vojko že prav pravi, le da ti dejstev ne poznaš.
Mogoče, mogoče je tudi, da ti dejstev ne prepoznaš.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:A resnica je, da se znanost vsakodnevno konkretno potrjuje, kar bi ti moralo dati misliti.
Ja, potrjuje v skladu z predvidevanji.
Ah, spet teorija zarot. Navedi primer.
Nobene teorije zarote ni, to je vendar dejstvo, ki se ji reče znanstvena metoda.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Nobene znanstvene teorije ti ni treba verjeti, celo vabljen si, da jo zrušiš in prispevaš k spoznavanju resnice
Saj ne gre zame.
Ti daješ neodgovorne izjave, torej gre zate.
Moje izjave so kakšne so, trudim se odgovarjati na tvoja vprašanja.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
do resnice že, vendar ne obstaja ena sama. Znanost vendar išče resnico, karkoli razumemo pod resnico, je v resnici lahko samo del resničnosti.
Spet pesniš. No, prav, povej, koliko pa je resničnosti?
Resničnost je celota, ki je žal nepoznana, zato odgovora vprašanje "koliko je resničnosti?", ni mogoč. Saj si vendar del te celote, čeprav nas rad postavljaš izven. Kako
natančno lahko izveš kako velika je hiša, če si znotraj nje?
Roman napisal/-a:
V čem se resnica razlikuje od resničnosti?
Spoznana resnica je samo del resničnosti, zato vprašanje ni smiselno.
Roman napisal/-a:
In katere so te resnice, o katerih trdiš, da jih je več.
Vsak posameznik ima vendar svoje resnice, svojo lastno subjektivnost.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Ne vemo namreč, kako čutnost (obdelava informaciji) dejansko dojemamo kot posamezniki.
Nočeš (nočete) vedeti.
Nasprotno, želim si vedeti. Očitno je, da ti veš, bi te prosil, da malce razsvetliš čutnost in obdelavo informacij. Žal te niti vprašati ne znam tako, da boš moral sam začeti in se že veselim začetka.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Resnica je torej konstrukcija naših možganov, ki uspešno rekonstruira resničnost in tako omogoča preživetje posamezniku.
Zakaj mešaš resnico z mnenjem ali prepričanjem (to je konstrukcija možganov)?
Kako pa ti določiš kaj je resnica?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Problem lahko nastane, ko resnica postane izvozna dobrina.
Na primer?
Naj še enkrat povem prav, recimo Richarda levjesrčnega in njegov "izvozni" ateizem.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Resnic je veliko in ne ena sama, a ne?
Ne. No, čakam na odgovore na zgornja vprašanja.
No, potem je veliko lažje, da ti navedeš eno in samo resnico. Povej, jo moram pisati z veliko začetnico.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
V sredini neskončnosti.
V sredini neskončnosti ni nobenega hudiča.
Kako pa to veš, da ni v sredini neskončnosti hudiča ?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Povej, kaj je neskončnost in kaj sredina, pa bom odgovoril na tvoje vprašanje.
Neskončnost je proces. O sredini procesa ne znam povedati veliko, razen, da je hudič.
Pa povej nekaj o procesu neskončnosti, da bom vedel, o čem se pogovarjava.
Proces neskončnosti je vendar neskončen. Zakaj? Če želiš prepoznavati dogodke, potrebuješ čas in dogodki so očitno povezani z povratnimi zankami. Recimo, da spremljaš potovanje enega samega fotona, predvidevam, da bo ta proces neskončen in zmeraj kompleksnejši, a ne?
Roman napisal/-a:
Bargo: Eni pravijo v 0 in potem kreirajo Vesolje, drugi pravijo, da gre za krog tako, da ...
Roman: Postrezi s kako podrobnostjo, ne vem, o čem govoriš.
Bargo: O znanosti in veri, vendar.
Boš vseeno moral biti manj skrivnosten. Na namigovanja ne morem odgovarjati.
Saj je vendar jasno, iz nič v Vesolje je vendar big bang teorija, izven narave je lahko samo nadnaravno, no mogoče metafizično.
