vojko napisal/-a:Bargo napisal/-a:Ja recimo, da je bilo vse ok. Korelacijo med inteligenco in čemer koli je mogoče izračunati samo, če oceniš tudi inteligenco, a ne? Pred tem je potrebno inteligenco definirati in verjetno narediti test, ki bo primeren za vse vrste živali. Problem je, da pri sestavljanju testa sodelovala samo ena živalska vrsta, ki niti sama še ne ve, kaj je inteligenca, a ne?
Ne morem verjeti, da ne razumeš, (ali nočeš razumeti!)
bargo! Ne gre za "korelacijo med inteligenco in čemer koli", gre za primerjanje predpostavljene/dejanske mase možganov in telesne mase!
Iz tega kvocienta nato sklepamo na nivo umske razvitosti živali. Tako preprosto!
Ne gre za inteligenčne teste!
Kaj naj rečem, dvomi v svojo resnico, zaupaj moji domnevi!
Poglej, govorila sva o strategiji in koordinaciji lovcev pri lovljenju primerne energije ter o plastničnosti možganov. Povzetek:
Vojko: Bolj primerno orodje za merjenje intelektualnih sposobnosti je zato EQ ali "encefalizacijski količnik" (encephalization quotient).
EQ veliko pove o inteligenci (definirani v smislu, kot je to primerno za živali!) živali. To niso samo 'Hausnumere',
znanstveniki so po
longitudinalnih in
znanstveno korektnih raziskavah odkrili trdno
in pozitivno korelacijo med EQ in sposobnostjo živali, da rešujejo določene probleme.
Bargo:Trdna in pozitivna korelacija je pač matematični, kako že praviš, mumbo-jumbo .
Vzorčenje je vendar problem. Nato pa glajenje, peglanje in kar je še takih reči.
Si se vprašal, Zakaj sem ti dal za primer hobotnice? Mali možgani, porazdeljen in neodvisen živčni sistem, malce večja inteligenca, 0.5 EQ.
Vojko: Zakaj bi bila "trdna in pozitivna korelacija matematični mumbo-jumbo", moliću fino?
Bargo: Matematična korelacija je zakon o tem ni dvoma, vendar so dobljene
stopnje korelacij zmeraj posledice vzorčenja, meritev, itd., a ne? h.
Hm. Sedaj že sklepaš na podlagi koeficienta, verjetno ne na podlagi matematične korelacije?! Ocena "inteligence" živali je pa subjektivna, a ne?
Še dobro, da je bila hobotnica Paul, da bodo lahko popravili vsaj EQ za hobotnice, če ne že za mačke. Veš, Spot še kar mijavka!
Prvo praviš, da niso 'Hausnumere', nato podkrepiš celo z longitudinalnimi(?) študijami in omenjaš trdno in pozitivno korelacijo med sposobnostjo reševanja določenih problemov. No, moram te vprašati koliko je to stalo, da so spremljali slone, miši, orke, itd., longitudinalno, sploh pa ne razumem zakaj bi to počeli tako, če pa praviš, da je vse zapečeno v ROM-u in ni plastičnosti možganov pri živalih, razen pri HSS!
Mislim, da se spet ne strinjaš sam s seboj.
Wiki pravi "Intelligence in animals is hard to establish,
but the larger the brain is relative to the body, the more brain weight might be available for more complex cognitive tasks. ", kar je čista domneva, če ne že špekulacija. Odvisno je tudi ali pa predvsem od algoritmov ter arhitekture živčnega sistema. (HOBOTNICA!) Ne smeš pozabiti, da ima živčna celica enak DNK, kot mišična, srčna, itd.!
Ker že tako rad primerjaš "inteligenco" z računalništvom, je recimo dober primer arhitektura CPU in grafičnih procesorjev, pa tudi razlika med RISC in CISC arhitekturo. Recimo, če imaš neko končno število procesorjev, za izgradnjo CPU, lahko le te uporabiš za pomnilnik zapečenem v procesorju,"mikro ROM", ki je neke vrste pomnilnik informacij za izvajanje ukazov ali pa lahko pa tranzistorje uporabiš za večje število registrov, daljše registre, ALU, itd. RISC bo tako bistveno hitreje izvajal določen nabor ukazov, dočim bo za druge ukaze, potrebno napisati programe, ki pa se bodo izvajali bistveno počasneje. CISC ima več ukazov na razpolago in zato nekateri ukazi delujejo počasneje glede na RISC arhitekturo, drugi pa hitreje. Torej enaka masa CPU in različna hitrost delovanja.
Kako je že rekel Nash v filmu Čudoviti um: "Eni ne boste nikoli rešili, eni boste reševali nekaj časa, eni obupali ob reševanju." Torej hitrost reševanja problemov je zagotovo lastnost nečesa kar pojmujemo
inteligenca, a ne?
No, če smo že računalnikih, bi lahko bila tudi analogija z tem EQ recimo takšna, celotna teža računalnika v primerjavi z težo CPU. Težki transformatorji, težka ohišja, veliki hladilniki in lahki in zmogljivi CPU. Vsa teža je pa lahko namenjena samo stabilnemu delovanju, torej "brdo mišiča, možak kao grašak ali jako brz!" ali pa gre v celoti za zastarelo tehnologijo.
Z takšnim
hitrim mišičnjakom bi imeli tudi Štajerci problem.
Skratka podcenjuješ evolucijo, ki ni neke vrste puščica oz. ne gradi piramide, da bi mi sedeli na vrhu le-te.
Pa saj ravno v dejstvu, da so možgani živali neplastični kot ROM, daje tem raziskavam smisel! Recimo, če je pri razredu sesalci (Mammalia) EQ v povprečju 1,0, pomeni da je delfin cca štiri krat bolj 'inteligenten' od povprečja. Zgovoren je podatek, da so mesojedci (carnivora) nad povprečjem, recimo žužkojedci (insectivora) in rastlinojedci (herbivora) pa pod povprečjem. Tudi ni naključje, da smo mi vsejedci (omnivora).Trikrat lahko ugibaš, zakaj!