fizika

[urban2012]

2. naloga: 1 del, ali je enačba takšna: m = (25,2 kJ/min x čas)/ (18 MJ/kg x 0,2) ? Če je to prava enačba, kako naj dobim čas?

[urban2012]

Ali ni enačba za moč P= A/t, ne pa tako kot ste vi napisali da je moč masa drv/čas ?

[Aniviller]

Ali ni enačba za moč P= A/t, ne pa tako kot ste vi napisali da je moč masa drv/čas ?

Samo primerjavo oziroma sorazmernost sem povedal. Hotel sem samo poudarit, da se vse računa na časovno enoto. Vmes so seveda pretvorniki s kurilno vrednostjo... kot tudi kasneje vidiš. Daj ne samo dobesedno prepisovat ampak malo pomisli

2. naloga: 1 del, ali je enačba takšna: m = (25,2 kJ/min x čas)/ (18 MJ/kg x 0,2) ? Če je to prava enačba, kako naj dobim čas?

Saj iščeš koliko drv rabiš na časovno enoto, torej iščeš m/t.

Ali je to enačba: Q= m x c x T?

To ja. No, za spremembo temperaturo, ne za celo temperaturo. Ja, 8MJ imaš na razpolago za segrevanje. Potem pa to deliš z 80K*4200J/kgK in dobiš, da 23.8kg vode spraviš do vrenja. Če hočeš pa celo tudi do konca zavret, da nič ne ostane, bi bilo pa treba \(mc\Delta T+mq_i\) in to pa ful več potroši energije.

[urban2012]

Potem je za 2. nalogo 1. del rešitev 0,007kg/min ? Ali mi lahko prosim nekoliko bolj razložite drugi de, saj ne razumem najbolj.

[urban2012]

Ali je rešitev 2. naloge 2. del približno 0,217 kg?

[Aniviller]

Ja saj drugi del druge naloge je malo sporen. Količina zraka v sobi ne ostaja enaka: soba ni neprodušno zaprta in je pri konstantnem tlaku, zato nekaj zraka pri segrevanju uide. Poleg tega tudi ne poznaš začetne temperature. Pa stalno se tudi izgublja toplota skozi stene, tako da je odvisno od tega kako hitro greješ.

Bolj verjetno pa je, da je mišljeno, da izračunaš zgolj povečano porabo drv, če hočeš, da je temperatura za 10 stopinj večja. To je pa lažje, saj v že izpeljani formuli samo spremeniš temperaturno razliko med zunaj in notri. To seveda potem spet pride v kg/min (ne samo kg, saj stalno kuriš, da to vzdržuješ). Koliko rabiš pri dejanski spremembi, je pa drugo vprašanje - kot rečeno, zoprno

[urban2012]

Kaj pa dobljeni rezultat? Je vsaj približen?

[Aniviller]

Prvi del izgleda prav (0.007kg/min). Za drugi del je pa zdaj ko sem še enkrat pogledal navodilo, izgleda da res hočejo maso. Ker pri uhajanju toplote itak nimaš kaj dovolj podatkov, da bi se dalo ugotovit kaj se zgodi pri dvignjeni temperaturi.

Ok recimo takole: toplota, ki jo rabiš, je
\(Q=mc_p\Delta T\)
kjer je m masa zraka (recimo na začetku, ker potem itak uide ven), cp pa specifična toplota pri konstantnem tlaku. Rabiš ali izmerjen podatek ali pa zvezi
\(c_p=\kappa c_V\) in \(c_p=c_V+\frac{R}{M}\). To obrneš in dobiš \(c_p=\frac{\kappa}{\kappa-1}\frac{R}{M}\). Za dvoatomne pline je \(\kappa=1.4\). Maso dobiš pa iz plinske enačbe:
\(pV=m\frac{R}{M}T\)
Ko to združiš:
\(Q=\frac{pV}{T}\frac{\kappa}{\kappa-1}\Delta T\)
Za T vzemi kar neko sobno temperaturo, za p normalni zračn tlak, volumen je pa podan. Iz Q pa potem dobiš tudi maso drv.

[JakaFizika]

Ali mi lahko kdo pojasni v katero smer kaže magnetno polje pri tuljavi.

Pogledal sem slike na google in polovica kaže nasprotno od smeri toku, polovica pa z smerjo toku.
Enostavno ne razumem...

Noter - ven pomeni da pri začetku tuljave gre žica "objekt".

Prva slika: http://www.electronics-tutorials.ws/io/io15.gif
Tok gre iz leve proti desni, noter - ven, smer polja je od desne proti levi (torej nasprotno od toku)

Druga slika: http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... /icore.gif
Tok gre iz spodaj proti gor, noter - ven, smer polja je od spodaj navzgor (torej ista smer kot tok)

Tretja slika: http://www.kvarkadabra.net/mediagallery ... 399f20.jpg
tok gre iz leve proti desni, ven-noter, smer polja je od desne proti levi (naprotna smer od toku)

Več slik je takšnih. Strnad ima neko pravilo desnega vijaka, kar tudi ne znam upoštevati tako da so slike logične.

EDIT: V knjigi "Atlas klasične in moderne fizike" je slika ki opisuje: tok iz zgoraj navzdol, noter-ven, polje zgoraj navzdol

[skrat]

To... Tok od zgoraj navzdol od spodaj navzgor... Tega ne govorit ne na forumu, nikakor pa ne kakšnemu profesorju.

Smer magnetnih silnic okoli vodnika po katerem teče tok, se določa po Lenzovem pravilu, znanem tudi kot pravilo desne roke. Dvigni desno roko, na rahlo stinsi pest. Dvigni palec v smeri električnega toka, preostali prsti pa ti kažejo smer magnetnih silnic.

http://www.electrical4u.com/wp-content/ ... d-rule.png

[JakaFizika]

To... Tok od zgoraj navzdol od spodaj navzgor... Tega ne govorit ne na forumu, nikakor pa ne kakšnemu profesorju.

Smer magnetnih silnic okoli vodnika po katerem teče tok, se določa po Lenzovem pravilu, znanem tudi kot pravilo desne roke. Dvigni desno roko, na rahlo stinsi pest. Dvigni palec v smeri električnega toka, preostali prsti pa ti kažejo smer magnetnih silnic.

http://www.electrical4u.com/wp-content/ ... d-rule.png

Katera od treh slik zgoraj je pravilna?

EDIT: Ne razumem kako uporabiti pravilo desne roke na krogu... Saj da pride do sklenitve kroga mora ta potovati v obe smeri.

[skrat]

Kaj mora potovati v obe smeri?

Pač, vzam roko in jo zvijaj v krogu, pa ti bo vse jasno. Naj ti ne bo nerodn mal mahat po zraku.

Za krog gre isto po Lenzu: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/c ... nz_law.png (ignoriraj oranžne oznake)

Ta je napačna: http://www.electronics-tutorials.ws/io/io15.gif ostale so ok.

[hebl42]

Pozdravljeni!
Tokrat imam par vprašanj glede tekočin in tlaka. Skica z wikipedie:


Če pravilno razumem Bernoullijevo enačbo, je tlak znotraj cevi (na istem ravnem odseku) različen glede na višino? Torej ali ima točka na dnu cevi višji tlak kot tista, ki je pri zgornji steni cevi?

Če bi na odseku 2 ostal isti presek, vendar bi ga postavili višje ali nižje glede na odsek 1, bi ostala višina vodnega stolpca ista?


Še eno ne čisto povezano vprašanje. Če nas zanima tlak tekočine v kozarcu, na koncu prištejemo atmosferski tlak. Zakaj tega ni potrebno prišteti, če nas zanima tlak tega kozarca na mizo?

[Aniviller]

Ja, tlak je različen glede na višino, ampak pri vodoravnih ceveh to ponavadi zanemarimo. Recimo v tistih cevkah, ki štrlijo ven, že upoštevaš hidrostatski tlak, znotraj cevi pa ponavadi ne. Razen če so cevi res debele.

Tlak kozarca je najbrž mišljen dodaten tlak zaradi kozarca. Zračni tlak ima vpliv na mizo že brez kozarca. Je pa res, da to, da je miza stalno pod vplivom zračnega tlaka, kar pogosto spregledamo

[hebl42]

No, glede tlaka kozarca sem mislil tako: recimo, da je v kozarcu do neke višine voda - zato je na dnu tega kozarca hidrostatski tlak zaradi vode + atmosferski tlak.
Recimo, da ima sam kozarec zanemarljivo maso, tako da se pozna samo masa vode. Vendar če bom pogledal kolikšen tlak je na mizo - torej običajna p = F/S formula, ker zdaj kozarec z vodo obravnavam kar kot neko utež z maso in znano površino - tukaj pa ne bom prištel zračnega tlaka. Je to pač nek dogovor, da se ignorira? Ali je kaka globlja fizikalna razlaga? (Ima mogoče stik med kozarcem in mizo vseeno toliko zraka vmes, da tudi od spodaj zračni tlak kozarec "gor potiska" in zato izniči tisto "potiskanje navzdol"?)

Pri tistih cevkah, ki štrlijo ven - tam me še posebej zanima: ali ima cevka številka 2 vedno isto višino stolpca? Namreč, če poenostavimo, da je po celem prerezu cevi enak tlak, kako potem lahko razložim tisti delta h? Ali se naredim, kot da ga ni in rečem, da vse kar je važno, je dejansko samo razlika višin stolpca 1 in stolpca 2 (iz katere nato določim tlačno razliko)?