Me pa zanima če začnem z enačbo j=P/S in le to potem razvijem naprej ?
Bi bil pa zelo vesel če bi me že spet le malo usmeril. Se opravičujem za toliko vprašanj za prejšnjo nalogo. Šele nato sem opazil da je kar lahka
Hvala za odgovor !!
FIZIKA
Re: FIZIKA
Nasel sem podatek o gostoti svetlobnega toka j=1.36kW/m^2 , če je pravi
Me pa zanima če začnem z enačbo j=P/S in le to potem razvijem naprej ?
Bi bil pa zelo vesel če bi me že spet le malo usmeril. Se opravičujem za toliko vprašanj za prejšnjo nalogo. Šele nato sem opazil da je kar lahka
Hvala za odgovor !!
Me pa zanima če začnem z enačbo j=P/S in le to potem razvijem naprej ?
Bi bil pa zelo vesel če bi me že spet le malo usmeril. Se opravičujem za toliko vprašanj za prejšnjo nalogo. Šele nato sem opazil da je kar lahka
Hvala za odgovor !!
Re: FIZIKA
Vse se bo računalo na enoto ploščine. Če vzameš večjo površino, bo več svetlobe ampak tudi več ledu za stalit. Tko da v vseh enačbah, ki jih boš zapisal, bo nastopal S, ki se bo krajšal. V resnici moraš samo potrebno toploto (talilna*masa, kjer je masa izražena s ploščino) izenačit z močjo krat časom in je naloga rešena. Pa seveda ne na izkoristek pozabit.
Številka izgleda prava (solarna konstanta!).
Številka izgleda prava (solarna konstanta!).
Re: FIZIKA
Živjo !!
Že spet jaz hehe. Bi mi lahko kdo mogoče le namignil, nakazal pot reševanja pri prvih dveh nalogah. Za tretjo pa bi prosil mogoče malo daljšo razlago. Hvala vnaprej !
Naloge pa so sledeče:
1) Carnotov hladilnik odvzema toploto vodi pri 0 °C in jo oddaja vreli vodi pri 100 °C. Koliko mrzle vode
zmrzne pri tem, ko se upari 1 kg vrele vode?
2) Na konceh 1 m dolge lahke palice sta pritrjeni uteži z masama 1 kg in 2 kg. Kolikšen je nihajni cas tega
sistema pri nihanju okrog vodoravne osi, odmaknjene za 20 cm od lažje uteži?
3) Majhno kroglico s polmerom r položimo v cilindricni žleb, katerega presek opisuje krožnica z radijem R.
Kroglico izmaknemo iz ravnovesne lege tako, da zaniha v ravnini, ki je pravokotna na simetrijsko os žleba.
Kolikšen je nihajni cas nihanja klade, ce kroglica med kotaljenjem ne podrsava? Amplitude nihanja so
majhne.
Že spet jaz hehe. Bi mi lahko kdo mogoče le namignil, nakazal pot reševanja pri prvih dveh nalogah. Za tretjo pa bi prosil mogoče malo daljšo razlago. Hvala vnaprej !
Naloge pa so sledeče:
1) Carnotov hladilnik odvzema toploto vodi pri 0 °C in jo oddaja vreli vodi pri 100 °C. Koliko mrzle vode
zmrzne pri tem, ko se upari 1 kg vrele vode?
2) Na konceh 1 m dolge lahke palice sta pritrjeni uteži z masama 1 kg in 2 kg. Kolikšen je nihajni cas tega
sistema pri nihanju okrog vodoravne osi, odmaknjene za 20 cm od lažje uteži?
3) Majhno kroglico s polmerom r položimo v cilindricni žleb, katerega presek opisuje krožnica z radijem R.
Kroglico izmaknemo iz ravnovesne lege tako, da zaniha v ravnini, ki je pravokotna na simetrijsko os žleba.
Kolikšen je nihajni cas nihanja klade, ce kroglica med kotaljenjem ne podrsava? Amplitude nihanja so
majhne.
Re: FIZIKA
1. Izkoristek ti pove razmerje med prejeto toploto (ki jo odvzame hladnemu rezervoarju) in vloženim delom:
\(\eta=\frac{Q_P}{A}\)
Po drugi strani je sprememba notranje energije v krožni spremembi 0:
\(0=Q_P+Q_O+A=Q_P+Q_O+\frac{1}{\eta} Q_P\)
\(Q_O=-\left(1+\frac1{\eta}\right)Q_P\)
Pri tem bo oddana toplota $Q_O$ prišla negativna, saj smo pisali s plusi.
Oddana toplota bo potem porabljena za izparevanje \(Q_O=-m_P q_i\), prejeta pa za zmrzovanje \(Q_P=m_L q_t\). Zdaj dobiš takoj razmerje med masama pare in ledu.
2. Zapiši enačbe za fizično nihalo (z vztrajnostnim momentom okrog osi in položajem težišča glede na os).
3. Tukaj je najlažje napisat z energijo. Veš namreč, da energija v obliki \(\frac12 Ax^2+\frac12 B\dot{x}^2\) opisuje nihanje s frekvenco \(\omega_0^2\frac{A}{B}\), pri čemer je x karkoli (\(\dot{x}\) pa časovni odvod tega).
Za x vzemi kot kroglice glede na središče krožnice, ki opisuje žleb. Zapiši kinetično energijo (vključno s kroženjem), in vse izrazi s kotno hitrostjo, ki pripada temu kotu. Zvezo med kotno hitrostjo gibanja glede na žleb in kotno hitrostjo kroglice glede na njeno središče, lahko dobiš iz pogoja, da ne spodrsava (opisana krožna loka po žlebu in po kroglici morata biti enaka). Potencialno energijo se tudi da izrazit s tem kotom, seveda pa pride kosinus in je treba razvit do kvadratnega člena v kotu.
\(\eta=\frac{Q_P}{A}\)
Po drugi strani je sprememba notranje energije v krožni spremembi 0:
\(0=Q_P+Q_O+A=Q_P+Q_O+\frac{1}{\eta} Q_P\)
\(Q_O=-\left(1+\frac1{\eta}\right)Q_P\)
Pri tem bo oddana toplota $Q_O$ prišla negativna, saj smo pisali s plusi.
Oddana toplota bo potem porabljena za izparevanje \(Q_O=-m_P q_i\), prejeta pa za zmrzovanje \(Q_P=m_L q_t\). Zdaj dobiš takoj razmerje med masama pare in ledu.
2. Zapiši enačbe za fizično nihalo (z vztrajnostnim momentom okrog osi in položajem težišča glede na os).
3. Tukaj je najlažje napisat z energijo. Veš namreč, da energija v obliki \(\frac12 Ax^2+\frac12 B\dot{x}^2\) opisuje nihanje s frekvenco \(\omega_0^2\frac{A}{B}\), pri čemer je x karkoli (\(\dot{x}\) pa časovni odvod tega).
Za x vzemi kot kroglice glede na središče krožnice, ki opisuje žleb. Zapiši kinetično energijo (vključno s kroženjem), in vse izrazi s kotno hitrostjo, ki pripada temu kotu. Zvezo med kotno hitrostjo gibanja glede na žleb in kotno hitrostjo kroglice glede na njeno središče, lahko dobiš iz pogoja, da ne spodrsava (opisana krožna loka po žlebu in po kroglici morata biti enaka). Potencialno energijo se tudi da izrazit s tem kotom, seveda pa pride kosinus in je treba razvit do kvadratnega člena v kotu.
Re: FIZIKA
Hvala za odgovore. Prvo in tretjo razumem. Pri drugi nalogi uporabim tole enacbo : t(0)=2π(koren(J/mgr)), pa se mi zdi da to ni dovolj nekako bi moral upostevati obe utezi jaz pa upostevam le eno. Ce ti ni odveč bi prosil če mi že spet malo pomagaš . Hvala vnaprej!!
nekako bi moral upostevati obe utezi jaz pa upostevam le eno. Ce ti ni odveč bi prosil če mi že spet malo pomagaš . Hvala vnaprej!!Re: FIZIKA
Hja to je pa tvoj problem, če si upošteval samo eno utež Celo nihalo moraš upoštevat. Pri vztrajnostnem momentu seštej prispevka obeh mas (na različnih radijih sta), pri težišču pa itak velja \(mr=m_1 r_1+m_2 r_2\). Seveda ne pozabi v tem primeru, da je eden izmed r-jev negativen, ker sta uteži na nasprotnih straneh osi.
Celo nihalo moraš upoštevat. Pri vztrajnostnem momentu seštej prispevka obeh mas (na različnih radijih sta), pri težišču pa itak velja \(mr=m_1 r_1+m_2 r_2\). Seveda ne pozabi v tem primeru, da je eden izmed r-jev negativen, ker sta uteži na nasprotnih straneh osi.Re: FIZIKA
Znova bi imel nekaj nalog pri katerih bi mi prav prišel kakšen nasvet, kako se nalog lotiti mogoče kakšna formula
1)S kolikšno mocjo je treba vzbujati vrv z linearno gostoto mase 20 g/m, po kateri se s hitrostjo 30 m/s širi
transverzalno valovanje z amplitudo 1,5 cm in valovno dolžino 40 cm?
2)Sirena, ki oddaja zvok s frekvenco 900 Hz, se s hitrostjo 10 m/s pomika od mirujocega poslušalca k steni.
Kolikšna je frekvenca zvoka, ki se odbija od stene? Kolikšna pa je frekvenca utripanja na mestu poslušalca?
3)Tlak zvoka v zraku se spreminja v skladu z enacbo p(x,t)=1,5×sin p×(x−330×t), kjer je x podan v metrih, t v
sekundah, tlak pa v paskalih. Doloci frekvenco, valovno dolžino in hitrost razširjanja vala ter amplitudi tlaka
in odmika
4)Netopir se orientira s pomocjo ultrazvoka, ki ga oddaja in nato analizira odbite valove. Pri lovu na molja odda
ultrazvok s frekvenco 55 kHz. Molj se giblje s hitrostjo 2,4 m/s, netopir pa ga lovi s hitrostjo 11 m/s. Kakšno
frekvenco zazna molj? Kolikšna je frekvenca zvoka, ki se je odbil od molja in ga zazna netopir?
Hvala za odgovore !!!
1)S kolikšno mocjo je treba vzbujati vrv z linearno gostoto mase 20 g/m, po kateri se s hitrostjo 30 m/s širi
transverzalno valovanje z amplitudo 1,5 cm in valovno dolžino 40 cm?
2)Sirena, ki oddaja zvok s frekvenco 900 Hz, se s hitrostjo 10 m/s pomika od mirujocega poslušalca k steni.
Kolikšna je frekvenca zvoka, ki se odbija od stene? Kolikšna pa je frekvenca utripanja na mestu poslušalca?
3)Tlak zvoka v zraku se spreminja v skladu z enacbo p(x,t)=1,5×sin p×(x−330×t), kjer je x podan v metrih, t v
sekundah, tlak pa v paskalih. Doloci frekvenco, valovno dolžino in hitrost razširjanja vala ter amplitudi tlaka
in odmika
4)Netopir se orientira s pomocjo ultrazvoka, ki ga oddaja in nato analizira odbite valove. Pri lovu na molja odda
ultrazvok s frekvenco 55 kHz. Molj se giblje s hitrostjo 2,4 m/s, netopir pa ga lovi s hitrostjo 11 m/s. Kakšno
frekvenco zazna molj? Kolikšna je frekvenca zvoka, ki se je odbil od molja in ga zazna netopir?
Hvala za odgovore !!!
Re: FIZIKA
Zdravo!
Jaz imam eno velko prošnjo... a zna kdo mogoče rešiti te dve nalogi?
1. Hidravlično dvigalo dviguje 400kg težko breme preko bata radija 15cm. S kakšno silo moramo potiskati bat na drugi strani dvigala, če je radij potisnega bata 2cm? Kakšen nadtlak se ustvari v tekočini?
2. Čoln je širok 8m in težek 25t. Za koliko se nagne (v stopinjah), če prestavimo 200kg težko breme iz enega roba na drugega, če je metacentrična razdalja čolna 1,5m?
Hvala!:)
Jaz imam eno velko prošnjo... a zna kdo mogoče rešiti te dve nalogi?
1. Hidravlično dvigalo dviguje 400kg težko breme preko bata radija 15cm. S kakšno silo moramo potiskati bat na drugi strani dvigala, če je radij potisnega bata 2cm? Kakšen nadtlak se ustvari v tekočini?
2. Čoln je širok 8m in težek 25t. Za koliko se nagne (v stopinjah), če prestavimo 200kg težko breme iz enega roba na drugega, če je metacentrična razdalja čolna 1,5m?
Hvala!:)
Re: FIZIKA
@rozle
Malo namigov, ne čisto rešitve
1. Sam si naredi formulo Poišči izraz za gostoto energije. Pol pa poračunaj koliko energije pride mimo v eni časovni enoti (c*t je dolžina, na katero preračunaš energijo (w*c*t), in to gre mimo v enoti t, torej je P=w*c).
2. Dva koraka. Najprej si predstavljaš, da stena posluša. Izračunaš, kakšno frekvenco sliši stena. Pol pa se s to isto steno frekvenca nazaj dere In poračunaš v obratni smeri nazaj do sirene. Utripanje je pa klasika - vsota dveh sinusov z različnima frekvencama: utripanje gre z razliko frekvenc (včasih govorimo tud o polovični razliki - poglej si v svojo definicijo).
3. Frekvenca (krožna frekvenca) je seveda tisto, kar stoji poleg časa (hočeš imet \(\sin(kx-\omega t)\) z valovnim številom k, krožno frekvenco omega in seveda omega=c*k. Pa je rešeno. Amplituda tlaka stoji spredaj. Za amplitudo odmika bo pa treba pretvorit (zveza je znana, uganeš jo pa celo z analizo enot).
Me pa formula skrbi. p*x, kaj je tisti p? Ker tlak ne more bit, ker nima smisla...
4. Enako kot 2), s tem da se zdaj oba gibljeta. Najprej kaj sliši molj, odboj je pa kot da molj ponavlja frekvenco, ki jo sliši in se obnaša kot izvor.
Malo namigov, ne čisto rešitve
1. Sam si naredi formulo
Poišči izraz za gostoto energije. Pol pa poračunaj koliko energije pride mimo v eni časovni enoti (c*t je dolžina, na katero preračunaš energijo (w*c*t), in to gre mimo v enoti t, torej je P=w*c).2. Dva koraka. Najprej si predstavljaš, da stena posluša. Izračunaš, kakšno frekvenco sliši stena. Pol pa se s to isto steno frekvenca nazaj dere
In poračunaš v obratni smeri nazaj do sirene. Utripanje je pa klasika - vsota dveh sinusov z različnima frekvencama: utripanje gre z razliko frekvenc (včasih govorimo tud o polovični razliki - poglej si v svojo definicijo).3. Frekvenca (krožna frekvenca) je seveda tisto, kar stoji poleg časa (hočeš imet \(\sin(kx-\omega t)\) z valovnim številom k, krožno frekvenco omega in seveda omega=c*k. Pa je rešeno. Amplituda tlaka stoji spredaj. Za amplitudo odmika bo pa treba pretvorit (zveza je znana, uganeš jo pa celo z analizo enot).
Me pa formula skrbi. p*x, kaj je tisti p? Ker tlak ne more bit, ker nima smisla...
4. Enako kot 2), s tem da se zdaj oba gibljeta. Najprej kaj sliši molj, odboj je pa kot da molj ponavlja frekvenco, ki jo sliši in se obnaša kot izvor.
Re: FIZIKA
@mojca
1. Tlak je tolikšen, kolikor ga povzroči breme zaradi svoje teže (p=F/S=mg/S). Na drugi strani je pa isti tlak, druga ploščina, torej druga sila.
2. Uf. To so neke navtične količine Jaz bi poračunal na razdalje med prijemališčem vzgona in težišče, ter z navori izračunal kako potem to pride.
1. Tlak je tolikšen, kolikor ga povzroči breme zaradi svoje teže (p=F/S=mg/S). Na drugi strani je pa isti tlak, druga ploščina, torej druga sila.
2. Uf. To so neke navtične količine
Jaz bi poračunal na razdalje med prijemališčem vzgona in težišče, ter z navori izračunal kako potem to pride.
Re: FIZIKA
Kaj je metacenter (metacentrična razdalja je posledično razdalja med metacentrom in težiščem), je npr. opisano tukaj na str. 22/23:
http://softmatter.fmf.uni-lj.si/musevic ... bb_meh.pdf
http://softmatter.fmf.uni-lj.si/musevic ... bb_meh.pdf
Re: FIZIKA
Živjo
Še enkrat hvala za odgovore ! Imam pa en problem, in to je druga naloga . Dobim frekvenco ki jo sliši stena, nikakor pa mi ne uspe dobiti frekvence ki jo stena oddaja.Rešitev naj bi bila 919Hz ampak se mi čedalje bolj zdi da je ta rezultata napačen . Prosim če bi mi kdo pomagal.
Še enkrat hvala za odgovore ! Imam pa en problem, in to je druga naloga . Dobim frekvenco ki jo sliši stena, nikakor pa mi ne uspe dobiti frekvence ki jo stena oddaja.Rešitev naj bi bila 919Hz ampak se mi čedalje bolj zdi da je ta rezultata napačen
. Prosim če bi mi kdo pomagal.Re: FIZIKA
Oddaja isto, ki jo sliši - to je cel princip tega, da lahko razstaviš na poslušanje in oddajanje. Stena sliši
\(\nu_0\frac{1}{1-v/c}\)
Človek, ki se vozi s sireno, sliši odbit zvok še enkrat premaknjen (ker se sam premika), pri frekvenci
\(\nu_0\frac{1+v/c}{1-v/c}\)
ampak to nas očitno ne zanima, ker so dali mirujočega poslušalca. Ta sliši kar frekvenco stene, sliši pa tudi direkten zvok iz sirene, ki je pa zaradi oddaljevanja tudi premaknjen na
\(\nu_0(1-v/c)\)
Ni pa nič od tega 919Hz.
\(\nu_0\frac{1}{1-v/c}\)
Človek, ki se vozi s sireno, sliši odbit zvok še enkrat premaknjen (ker se sam premika), pri frekvenci
\(\nu_0\frac{1+v/c}{1-v/c}\)
ampak to nas očitno ne zanima, ker so dali mirujočega poslušalca. Ta sliši kar frekvenco stene, sliši pa tudi direkten zvok iz sirene, ki je pa zaradi oddaljevanja tudi premaknjen na
\(\nu_0(1-v/c)\)
Ni pa nič od tega 919Hz.
Re: FIZIKA
Bi mi lahko mogoče znova kdo namignil/pomagal pri naslednjih dveh nalogah : (lepoo prosim )
1)Vezje sestavimo iz treh kondenzatorjev s kapacitetami 1000 μF, 3300 μF in 5600 μF, ki jih zvežemo
zaporedno. Vezje nabijemo tako, da ga za trenutek prikljucimo na enosmerni izvor, z napetostjo 48 V.
Kolikšna napetost ostane na sponkah sistema, ce drugi kondenzator kratko sklenemo?
2)Kondenzator s kapaciteto 1 μF nabijemo z nabojem 1 mC ter ga zaporedno povežemo s praznim
kondenzatorjem s kapaciteto 0,5 μF, upornikom z upornostjo 200 W in stikalom. Kako se po vklopu stikala
spreminja tok skozi upornik? Kako se s casom spreminjata naboja na obeh kondenzatorjih?
HVALA za odgovore!!!
)1)Vezje sestavimo iz treh kondenzatorjev s kapacitetami 1000 μF, 3300 μF in 5600 μF, ki jih zvežemo
zaporedno. Vezje nabijemo tako, da ga za trenutek prikljucimo na enosmerni izvor, z napetostjo 48 V.
Kolikšna napetost ostane na sponkah sistema, ce drugi kondenzator kratko sklenemo?
2)Kondenzator s kapaciteto 1 μF nabijemo z nabojem 1 mC ter ga zaporedno povežemo s praznim
kondenzatorjem s kapaciteto 0,5 μF, upornikom z upornostjo 200 W in stikalom. Kako se po vklopu stikala
spreminja tok skozi upornik? Kako se s casom spreminjata naboja na obeh kondenzatorjih?
HVALA za odgovore!!!
Re: FIZIKA
Mene zanima zakaj je električno polje potencialno, in kaj to pomeni?