Grigorius napisal/-a:shrink napisal/-a:Grigorius napisal/-a:
Zaporedje ni ravno naključno. (zeo verjetno pa te tukaj ne razumem popolnoma pravilno)
Ja, saj: sploh ne trdim tega. Vsak trojček (kodon) natanko definira aminokislino, gen protein itd. A vendar (tako kot pravi kren) lahko pri mejozi spolnih celic govorimo o naključnosti (pač zaradi visoke frekvence mutacij). Naključnost bi videli zgolj na najvišjem nivoju: če ne bi bilo tako, potem bi na tem svetu vladali kloni...
Pri mejozi spolnih celic ni visoke frekvence mutacij -> bi veliko otrok pomrlo ali pa se sploh nebi razvili, najverjetneje si mislil na niti ne popolnoma naključno razporejanje genov matere in očeta? (čeprav nisem prepričan, mogoče pa si mislil na kaj drugega -> predlagam da si prebereš kaj o crossing overju in nasplošno o celičnem ciklu; dobra literatura je Cell biology od Albertsa ali pa Cooperjeva)
Popolnoma jasno mi je, kaj je mejoza in kaj je crossing-over (se še spominjam iz srednješolske biologije).
O razliki med frekvenco mutacij pri mejozi (spolni delitvi celic) in mitozi (nespolni delitvi celic) pa je govoril kren; zato njega vprašaj, kaj je mislil s tem (jaz mu pač verjamem, ker kot je videti, ni mogel potegniti podatkov iz zraka).
Gen je segment DNA verige, ki kodira polipeptidno verigo ali pa RNA molekulo.
Ah, dlakocepiš. Sem morda povedal kako drugače?
Iz tistega, kar sem napisal, se da sklepati, da niz kodonov sestavlja gen. Za proteine pa sploh ne dvomim, da veš, da so polipeptidi.
BTW: Lepo in prav, da navajaš tujo literaturo, a ne vem, zakaj vztrajaš s termini, kot so DNA in RNA, če v slov. terminologiji poznamo DNK in RNK in je prav, če jih uporabljamo, ko se pogovarjamo v maternem jeziku.
Polipeptidi pa so sestavljeni iz aminokislin, vsaka aminokislina je kodirana s tremi baznimi pari (natančneje s tremimi bazami (adenin, gvanin, citozin, timin), ker kodirajoča je ponavadi le ena stran verige).
Sem tudi v zvezi s tem povedal kako drugače? Kodon je pač ime za tri bazne pare, ki kodirajo posamezno AK.
Navajaš, da je AK kodirana s tremi bazami od štirih na razpolago (adenin, gvanin, citozin, timin), ker kodirajoča je ponavadi le ena stran verige. Tu si rahlo nedosleden: to velja le, če je so genetske informacije v obliki DNK. Pri retro virusih npr. so genetske informacije v obliki RNK in je AK kodirana s tremi od naslednjih štirih baz: adenin, uracil, citozin, gvanin.
Resda se uracil pojavlja tudi v DNK in timin v RNK, vendar le v redkih primerih.