Spomnim se matematike, ko sem prvič v OŠ izvedel, da je ploščina kroga pi x r kvadrat. Niso se trudili, da bi mi takrat razložili, kako so prišli do te enačbe. Enostavno smo jo vsi kot otroci sprejeli za dejstvo.
Jaz se pa spomnim, kako sem se, ves ponosen na svoj spomin, očetu hvalil z napapagajano enačbo krožnice, ki še dandanes lepo "cveti" po mnogih učbenikih in priročnikih - in sicer "dva pi eR".
Pa je rekel naš ate: " Ne sine, ni dva-pi-eR, ampak dva-eR-pi!"
"Saj je isto" je kontriral moj otroški piskajoči ego.
Pa je rekel naš ate - "sine, če maršira 15 vojakov, v kvadratni formaciji (tisti dan sem se naučil tudi besede - Formacija) jih je lahko 5x3 ali pa 3x5 ! Če krogla prileti od spredaj in jih pokosi eno kolono, koliko jih obleži? Koliko mamic joka? Vidiš, enako je samo na prvi pogled, v resnici pa je lahko fejst drugače."
Dokler bodo taki butli knjige, priročnike in učbenike pisali kot so dva-pi-eR-ovci, bo veljal malo spremenjen slovenski pregovor:
Kar se Janezek napifla bo Janez prenašal dalje!