Električni pogon

[bianko]

Ali je možno z 100 watnim motorjem prek prenosov v npr. 25 stopinjski klanec peljati avto težak npr. 1.5 t. Ali je teža avtomobila pri tem kaj pomembna npr. 20t ter če je to možno ali potem lahko zmore to tudi 1w motor?

[Aniviller]

Moc sploh ni pomembna. Ce zagotovis da motorja ne zateguje nazaj, pol gre zadeva sam neznansko pocasi. P=F*v pri cemer je v hitrost prijemalisca sile. Ce zanemarimo cel kup stvari potem je v=P/(m*g*sin(fi))

[Rok Osolnik]

Moč motorja ni pomembna?
Avto se ne bo kar sam od sebe premikal.
Motor bo zamorilo in ne bo mogel premagati klanca.

[bianko]

Saj zato sem pa napisal prek prenosov. Res pa je, da bi se stvar zelo počasi premikala. Narobe sem vprašanje postavil.

[shrink]

Moc sploh ni pomembna. Ce zagotovis da motorja ne zateguje nazaj, pol gre zadeva sam neznansko pocasi. P=F*v pri cemer je v hitrost prijemalisca sile. Ce zanemarimo cel kup stvari potem je v=P/(m*g*sin(fi))

To je res skrajna idealizacija, ki nima zveze z realnostjo (še posebej pri avtomobilih, pri katerih se prenaša moč oz. navor na cestišče preko klasičnih pnevmatik).

[Aniviller]

Res je, shrink, v praksi je jasno stvar drugacna... Ceprav po mojem bi na ravnem cestiscu slo. S kakrsnim koli motorjem. Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost. Po mojem ne naredis velike napake ce reces da je to isto kot zelo mocno prestavno razmerje, ceprav je diskretizirano.

[Rok Osolnik]

V glavnem, če bi imeli avto z 10W motorjem in težo cca. 1t, v realnem svetu ne more premagati klanca.

Aniviller je napisal:

Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost.

Kako uporabiš motor kot generator?
Ali niso zato sinhronski ali asinhronski stroji, ki jih lahko uporabiš kot motorje ali generatorje.

[Aniviller]

..mislil sem da ga prikljucis na generator. Tako bi moc dovajal v sunkih. Seveda pa s tem odstopam od prvotne teme...

[Grigorius]

V glavnem, če bi imeli avto z 10W motorjem in težo cca. 1t, v realnem svetu ne more premagati klanca.

Aniviller je napisal:

Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost.

Kako uporabiš motor kot generator?
Ali niso zato sinhronski ali asinhronski stroji, ki jih lahko uporabiš kot motorje ali generatorje.

Seveda se da premagati klanec, le zelo zelo počasi bi ga premagoval -> saj lahko dvigneš celoten avto z močjo tvoje roke (mpr.: kadar menjaš gumo) celo celoten tovornjak lahko dvigneš! Vse je odvisno le od prenosov.


P=A/t -> P=F*s/t=F*v (če imamo majhno moč pa želimo ustvariti veliko silo bo hitrost majhna)

L.P.

[Gašper]

A je motor nujno v avtu ? Ker sicer ga lahko daš na vrh klanca in nardiš tak škripec, da motorju ni treba vleči 20 ton ampak ok. 20kg (hitrost je potem 1024 krat manjša kot obodna od motorja). Mogoče se da tudi v avtu namontirat tak sistem, vendar si trenutno ne znam konkretno predstavljat

Gašper

[Grigorius]

Sistem bi bil tak kot pri terenskih vozilih - le ta lahko premagujejo večje klance hvala reduktorju - tukaj bi moral uporabit isti princip le da bi prestave reduciral še veliko bolj.

L.P.

[shrink]

V glavnem, če bi imeli avto z 10W motorjem in težo cca. 1t, v realnem svetu ne more premagati klanca.

Aniviller je napisal:

Primerjaj to s sistemom ki eno uro uporablja motor kot generator, nato pa spusti tok skozi elektromotor in se premakne za eno malenkost.

Kako uporabiš motor kot generator?
Ali niso zato sinhronski ali asinhronski stroji, ki jih lahko uporabiš kot motorje ali generatorje.

Seveda se da premagati klanec, le zelo zelo počasi bi ga premagoval -> saj lahko dvigneš celoten avto z močjo tvoje roke (mpr.: kadar menjaš gumo) celo celoten tovornjak lahko dvigneš! Vse je odvisno le od prenosov.


P=A/t -> P=F*s/t=F*v (če imamo majhno moč pa želimo ustvariti veliko silo bo hitrost majhna)

L.P.

Zelo osnoven preračun (kakor ga poznajo strojniki) pokaže, da avto z nazivno močjo motorja 33 kW (45 KM) in mase pod 1000 kg, ne zmore premagati klanca, ki ima nagib večji od 12 stopinj. Seveda je tu govora o klasičnem avtomobilu najnižjega razreda z menjalnikom s klasičnimi prestavnimi razmerji.

V realnosti je največji problem pregrevanje sklopke, kar se zgodi pri speljevanju. Seveda je pri terenskih vozilih to rešeno z ustreznim reduktorjem, vendar ta vozila zmorejo velik navor pri majhni vrtilni hitrosti motorne gredi. Pri speljevanju na klancu je poleg dinamične komponente teže pač potrebno premagati še začetno trenje (ki sploh omogoča prenos moči na cestišče). Kasneje, ko se pnevmatike že vrtijo, pa mora vozilo dejansko premagovati zgolj komponento teže, saj je trenje pri kotaljenju majhno v primerjavi z začetnim trenjem. Šele v tej fazi lahko uporabimo enačbo, ki si jo navedel (oz. ki jo je navedel aniviler pred tabo).

[Grigorius]

Se strinjam, samo vprašanje se je glasilo, če je premagovanje klanca mogoče in seveda je mogoče, le pravo predstavno razmerje moraš imeti (z nizkim predstavnim razmerjem tudi manj obremeniš sklopko)

L.P.

[shrink]

Se strinjam, samo vprašanje se je glasilo, če je premagovanje klanca mogoče in seveda je mogoče, le pravo predstavno razmerje moraš imeti (z nizkim predstavnim razmerjem tudi manj obremeniš sklopko)

L.P.

Hmmm, ja: prvotno vprašanje je bilo

Ali je možno z 100 watnim motorjem prek prenosov v npr. 25 stopinjski klanec peljati avto težak npr. 1.5 t. Ali je teža avtomobila pri tem kaj pomembna npr. 20t ter če je to možno ali potem lahko zmore to tudi 1w motor?

Za statično ravnovesje na klancu mora biti izpolnjen pogoj:

mu > tan(alpha)

kjer je mu koeficient trenja in alpha naklonski kot.

Če gremo računati tangens naklonskega kota 25 stopinj, ugotovimo, da znaša 0.47. Sledi, da bi na zelo gladkem asfaltu vozilo drselo po klancu navzdol, še preden bi sploh začelo speljevati.

V splošnem je največji naklonski kot, ki ga lahko vozilo zmore, odvisen od koeficienta trenja, medosne razdalje, lege težišča in koeficienta kotalnega trenja.

V skripti prof. Batiste

http://www.fpp.edu/~milanb/tpmeh/varnos ... ZILA33.pdf

so na str. 18 navedene naslednje enačbe za max. vrednosti naklonskega kota, ki ga vozilo uspe premagati:

1. Pogon na prednji kolesi:

tan(alpha) = (mu*l2-f*l)/(l+mu*h)

2. Pogon na zadnji kolesi:

tan(alpha) = (mu*l1-f*l)/(l-mu*h)

3. Pogon na vsa (4) kolesa:

tan(alpha) = mu-f

kjer je mu koeficient trenja, f koeficient kotalnega trenja, l medosna razdalja, h višina težišča, l1 oz. l2 oddaljenosti težišča od prednje oz. zadnje osi.

Razvidno je, da ni z geometrijo vozila omejen zgolj štiri-kolesni pogon, ki tudi najbolje "izkorišča" fizikalne razmere interakcije med pnevmatikami in cestiščem (t.j. razliko med koeficientoma trenja in kotalnega trenja).

Sicer je ta model enostaven (ne upošteva vseh vplivov: npr. vzmetenja), vendar dovolj dober za okvirno oceno.

[Grigorius]

No ker si že šel tako natančno obravnavat vprašanje - bi bilo zanimivo videt kakšna je razlika med terenskim vozilom 4x4 pogon z blokiranimi vsemi štirimi diferenciali in vozilom, ki nima blokiranih diferencialov a ima pravtako 4x4 pogon?

L.P.