Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Vedež: Nadnaravna identita ne obstaja. To bi pomenilo, da ima bog boga in tisti bog še drugega boga. Nadnaravno ne obstaja. Tudi podnaravno ne obstaja. Vse je naravno, nič ni gor ali dol.
Rock: Povej torej, kaj je zate 'narava'.
Vojko: To je pa totalno eksotično stališče! Da bog "ni in ne more biti nadnaravna identiteta"???!!! Kaj pa je potem? Kako lahko kar povprek po mili volji krši najbolj svete naravne zakone? Kje pa biva? Je umrljiv? Vseveden? Vsemogočen? Katera od teh lastnosti krasi recimo nas, kot "naravne entitete"?
Če je narava vse kar je, se postavi vprašanje, Ali lahko naše znanje, vedenje, že zadostuje, da govorimo o VSEM oz. celoti?
Hecno je, da smo nedavno spoznali, da poznamo samo 5% celote!? Starega prepričanja, da vemo/slutimo, kaj in koliko je celota, se nekako nismo uspeli otresti, a ne?
Iz te perspektive bi lahko bilo "nadnaravno", vse kar ne poznamo in tega je po našem vedenju kar za 95%.
Vprašanje je kako pestra in raznolika je ta "nadnaravna" slika? Dvomim, da je samo temna in dolgočasna.
Sedaj, povezovati neko bitje z temno in dolgočasno sliko, "nadnaravno" imenovano, je vendar bolj umanjkanje naše domišljije in pomankanje samozavesti,
kar je svojevrsten paradoks, saj smo vendar narejeni po "božji" podobi, a ne?
Mogoče smo samo mala, majcena "kopija", informacijska struktura, ki ima očitno potencial, da postane inteligenca/civilizacija III. stopnje, a ne?
Nenazadnje, bi obvladovali kar nekaj "materije", vendar kot trenutno kaže, ne več kot 5%.
Rock: Povej torej, kaj je zate 'narava'.
Vojko: To je pa totalno eksotično stališče! Da bog "ni in ne more biti nadnaravna identiteta"???!!! Kaj pa je potem? Kako lahko kar povprek po mili volji krši najbolj svete naravne zakone? Kje pa biva? Je umrljiv? Vseveden? Vsemogočen? Katera od teh lastnosti krasi recimo nas, kot "naravne entitete"?
Če je narava vse kar je, se postavi vprašanje, Ali lahko naše znanje, vedenje, že zadostuje, da govorimo o VSEM oz. celoti?
Hecno je, da smo nedavno spoznali, da poznamo samo 5% celote!? Starega prepričanja, da vemo/slutimo, kaj in koliko je celota, se nekako nismo uspeli otresti, a ne?
Iz te perspektive bi lahko bilo "nadnaravno", vse kar ne poznamo in tega je po našem vedenju kar za 95%.
Vprašanje je kako pestra in raznolika je ta "nadnaravna" slika? Dvomim, da je samo temna in dolgočasna.
Sedaj, povezovati neko bitje z temno in dolgočasno sliko, "nadnaravno" imenovano, je vendar bolj umanjkanje naše domišljije in pomankanje samozavesti,
kar je svojevrsten paradoks, saj smo vendar narejeni po "božji" podobi, a ne?
Mogoče smo samo mala, majcena "kopija", informacijska struktura, ki ima očitno potencial, da postane inteligenca/civilizacija III. stopnje, a ne?
Nenazadnje, bi obvladovali kar nekaj "materije", vendar kot trenutno kaže, ne več kot 5%.
Re: Čudeži in znanost
To smo vendar "naredili", kar za celotno vesolje, in prišli do Problema, ki ga ne zmoremo rešiti. Ničle in neskončnosti!vojko napisal/-a:A kot nam fizikalni zakoni pokažejo, da teniška žogica lahko sledi svoji poti v obratni smeri, narekujejo tudi, da lahko vsi koščki jajčne lupine, vsaka kapljica rumenjaka, vsak delec tal in vsak predel zraka sledi svojemu gibanju v obratni smeri. Narediti moramo le to, da obrnemo hitrost in smer zadnjega sodelujočega delca v razbitju....
Ponovljivost je očitno problem.
Re: Čudeži in znanost
Inteligentna in duhovita variacija na temo: zakaj je koncept boga nevzdržen?...bargo napisal/-a:Vedež: Nadnaravna identita ne obstaja. To bi pomenilo, da ima bog boga in tisti bog še drugega boga. Nadnaravno ne obstaja. Tudi podnaravno ne obstaja. Vse je naravno, nič ni gor ali dol.
Rock: Povej torej, kaj je zate 'narava'.
Vojko: To je pa totalno eksotično stališče! Da bog "ni in ne more biti nadnaravna identiteta"???!!! Kaj pa je potem? Kako lahko kar povprek po mili volji krši najbolj svete naravne zakone? Kje pa biva? Je umrljiv? Vseveden? Vsemogočen? Katera od teh lastnosti krasi recimo nas, kot "naravne entitete"?
Če je narava vse kar je, se postavi vprašanje, Ali lahko naše znanje, vedenje, že zadostuje, da govorimo o VSEM oz. celoti?
Hecno je, da smo nedavno spoznali, da poznamo samo 5% celote!? Starega prepričanja, da vemo/slutimo, kaj in koliko je celota, se nekako nismo uspeli otresti, a ne?
Iz te perspektive bi lahko bilo "nadnaravno", vse kar ne poznamo in tega je po našem vedenju kar za 95%.
Vprašanje je kako pestra in raznolika je ta "nadnaravna" slika? Dvomim, da je samo temna in dolgočasna.
Sedaj, povezovati neko bitje z temno in dolgočasno sliko, "nadnaravno" imenovano, je vendar bolj umanjkanje naše domišljije in pomankanje samozavesti,
kar je svojevrsten paradoks, saj smo vendar narejeni po "božji" podobi, a ne?
Mogoče smo samo mala, majcena "kopija", informacijska struktura, ki ima očitno potencial, da postane inteligenca/civilizacija III. stopnje, a ne?
Nenazadnje, bi obvladovali kar nekaj "materije", vendar kot trenutno kaže, ne več kot 5%.
Re: Čudeži in znanost
Kakor hitro postaviš koncept boga, si se ujel v lastno zanko in sebi dokazal umanjkanje domišljije. Absoluta ne moreš misliti.vojko napisal/-a:Inteligentna in duhovita variacija na temo: zakaj je koncept boga nevzdržen?...bargo napisal/-a:Vedež: Nadnaravna identita ne obstaja. To bi pomenilo, da ima bog boga in tisti bog še drugega boga. Nadnaravno ne obstaja. Tudi podnaravno ne obstaja. Vse je naravno, nič ni gor ali dol.
Rock: Povej torej, kaj je zate 'narava'.
Vojko: To je pa totalno eksotično stališče! Da bog "ni in ne more biti nadnaravna identiteta"???!!! Kaj pa je potem? Kako lahko kar povprek po mili volji krši najbolj svete naravne zakone? Kje pa biva? Je umrljiv? Vseveden? Vsemogočen? Katera od teh lastnosti krasi recimo nas, kot "naravne entitete"?
Če je narava vse kar je, se postavi vprašanje, Ali lahko naše znanje, vedenje, že zadostuje, da govorimo o VSEM oz. celoti?
Hecno je, da smo nedavno spoznali, da poznamo samo 5% celote!? Starega prepričanja, da vemo/slutimo, kaj in koliko je celota, se nekako nismo uspeli otresti, a ne?
Iz te perspektive bi lahko bilo "nadnaravno", vse kar ne poznamo in tega je po našem vedenju kar za 95%.
Vprašanje je kako pestra in raznolika je ta "nadnaravna" slika? Dvomim, da je samo temna in dolgočasna.
Sedaj, povezovati neko bitje z temno in dolgočasno sliko, "nadnaravno" imenovano, je vendar bolj umanjkanje naše domišljije in pomankanje samozavesti,
kar je svojevrsten paradoks, saj smo vendar narejeni po "božji" podobi, a ne?
Mogoče smo samo mala, majcena "kopija", informacijska struktura, ki ima očitno potencial, da postane inteligenca/civilizacija III. stopnje, a ne?
Nenazadnje, bi obvladovali kar nekaj "materije", vendar kot trenutno kaže, ne več kot 5%.
Na koncu pride Stvarnik/kreator, kot je bilo mogoče videti pri Richardu levjesrčnemu. No o tem "koncu"/dnu je nekaj govoril Werner, saj se spomniš.
Rock je lepo napisal:
Kako razumeti ljubezen? Kaj je ljubezen? Kdo in kako se ljubezen pojasni? To je šele preskok iz kvantitete v kvaliteto, a ne?Svet sestavljata dve med seboj nasprotni si sili. Da je tako, je dobro. Nad njima pa je 'ljubezen'.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Ostalo so prazne vaje v slogu...
Tole je bilo močno.Kakor hitro postaviš koncept boga, si se ujel v lastno zanko in sebi dokazal umanjkanje domišljije.
Ostalo so prazne vaje v slogu...
Re: Čudeži in znanost
Odpiram šampanjec!
100.000+ ogledov te teme! To je cca 5% slovenske populacije. Na Kitajskem bi to pomenilo cca 65 milijonov ogledov...
100.000+ ogledov te teme! To je cca 5% slovenske populacije. Na Kitajskem bi to pomenilo cca 65 milijonov ogledov...
Re: Čudeži in znanost
Ne razumem. Kaj smo "naredili"? Uspeli obrniti smer entropije?bargo napisal/-a:To smo vendar "naredili", kar za celotno vesolje, in prišli do Problema, ki ga ne zmoremo rešiti. Ničle in neskončnosti!vojko napisal/-a:A kot nam fizikalni zakoni pokažejo, da teniška žogica lahko sledi svoji poti v obratni smeri, narekujejo tudi, da lahko vsi koščki jajčne lupine, vsaka kapljica rumenjaka, vsak delec tal in vsak predel zraka sledi svojemu gibanju v obratni smeri. Narediti moramo le to, da obrnemo hitrost in smer zadnjega sodelujočega delca v razbitju....
Ponovljivost je očitno problem.
Mimogrede, clip je odličen!
Re: Čudeži in znanost
Marksistični dokazni metodologiji so očitali, da ne navaja argumentov, ampak citate.vojko napisal/-a:"Jajca padajo in se razbijajo, a nikdar ne vidimo, da bi se razbito jajce spet sestavilo in spojilo v celo jajce.
Narediti moramo le to, da obrnemo hitrost in smer zadnjega sodelujočega delca v razbitju....
Nihanje zraka s tal bi ubrano sodelovalo z
[in razbito jajce]
bi v enem kosu skočilo s tal, se dvignilo na kuhinjski pult, nežno pristalo na robu, se zakotalilo še nekaj centimetrov in mirno obstalo na mestu."
(B. Greene: Tkanina vesolja, str. 178 et passim, Učila International, 2006)
Gnozeološko se tàko 'dokazovanje' imenuje dokazovanje trditev s trditvami.
Re: Čudeži in znanost
"Jajca padajo in se razbijajo, a nikdar ne vidimo, da bi se razbito jajce spet sestavilo in spojilo v celo jajce. Zakoni fizike, ki so jih izoblikovali Newton in nato Maxwell ter Einstein, vse do danes kažejo popolno simetrijo med preteklostjo in prihodnostjo. Znani zakoni fizike oznanjajo – v nasprotju z izkustvi vsega našega življenja – da se bela kava lahko loči v črno kavo in mleko; razbito jajce se lahko spet sestavi in oblikuje popolnoma gladko nerazbito jajce... Vsi nam tako dragi fizikalni zakoni v popolnosti podpirajo to ti. simetrijo časovnega obrata. ... Zakoni fizike to dopuščajo, in če ti zakoni obravnavajo razbitje in 'odrazbitje' enako, zakaj se eno dogaja, drugo pa ne?Kakšno bebasto klobasanje zopet.
Za 'od-razbito jajce' ne obstaja noben poznan fiz. zakon, in dodatno, eksperimentalno bi ga izključili.
Torej, glede na tvoj začetni definicijski zmazek bi 'od-razbito jajce' predstavljalo kršitev zakonov in torej tvoj 'zmazkovni čudež'.
Ne razumeš niti lastnih trditev.
Jajce pade. Lupina se razbije. Rumenjak se razlije na vse stvari. Tla zadrhtijo. V okoliškem zraku se pojavijo tokovi. Trenje ustvarja toploto, ki povzroči, da se atomi in molekule jajca, tal in zraka hitreje premikajo. A kot nam fizikalni zakoni pokažejo, da teniška žogica lahko sledi svoji poti v obratni smeri, narekujejo tudi, da lahko vsi koščki jajčne lupine, vsaka kapljica rumenjaka, vsak delec tal in vsak predel zraka sledi svojemu gibanju v obratni smeri. Narediti moramo le to, da obrnemo hitrost in smer zadnjega sodelujočega delca v razbitju.... Val nemirnih zračnih molekul in rahlo drhtenje tal bi se združilo na mestu padca z vseh delov kuhinje in povzročilo, da se bi vsak drobec lupine in rumenjaka usmeril nazaj proti mestu padca. Vsaka sestavina bi se gibala z natanko enako hitrostjo, kot jo je imela pri prvotnem postopku razbitja, le da bi vsaka zdaj imela nasprotno smer. Kaplje rumenjaka bi se spojile nazaj v kroglico, prav ko bi jih deli lupine začeli obdajati, popolnoma poravnani tako, da bi se spet spojili v gladko jajčasto posodico. Nihanje zraka s tal bi ubrano sodelovalo z gibanjem množice kapljic rumenjaka in delcev lupine in na novo sestavljenemu jajcu podelilo ravno pravšnji sunek, da bi v enem kosu skočilo s tal, se dvignilo na kuhinjski pult, nežno pristalo na robu, se zakotalilo še nekaj centimetrov in mirno obstalo na mestu."
(B. Greene: Tkanina vesolja, str. 178 et passim, Učila International, 2006)
Re: Čudeži in znanost
Ti formulacije res niso blizu?bargo napisal/-a:Rock je lepo napisal:Kako razumeti ljubezen? Kaj je ljubezen? Kdo in kako se ljubezen pojasni? To je šele preskok iz kvantitete v kvaliteto, a ne?Svet sestavljata dve med seboj nasprotni si sili. Da je tako, je dobro. Nad njima pa je 'ljubezen'.
Taoizem, yin yang.
Bi., že takoj v Gen, 'nebo in zemlja in vsa njuna vojska', in kasneje podobno na neštevilnih mestih (da bi kdo vendarle razumel, in stopil na pot proti 'b. kraljestvu').
Bog = Ljubezen = osebna celota; ki pa je izven celote (sicer: deizem); ki 'skrbi' za vse (taoizem: krog; je neosebna? religija).
Re: Čudeži in znanost
E. domislice:bargo napisal/-a: Hecno je, da smo nedavno spoznali, da poznamo samo 5% celote!? Starega prepričanja, da vemo/slutimo, kaj in koliko je celota, se nekako nismo uspeli otresti, a ne?
Iz te perspektive bi lahko bilo "nadnaravno", vse kar ne poznamo in tega je po našem vedenju kar za 95%.
- We still do not know one thousandth of one percent of what nature has revealed to us.
- On the big Bang theory: "For every one billion particles of antimatter there were one billion and one particles of matter. And when the mutual annihilation was complete, one billionth remained - and that's our present universe."
Re: Čudeži in znanost
Zaradi http://www.youtube.com/watch?v=AXfxYCINnsk na 27:20Roman napisal/-a:Zakaj pa bi to bilo res?bianko napisal/-a:Kar obstaja, ni nastalo in ne bo izginilo.
Če je Big Bang rojstvo prostora-časa, mi tale živahni kvantni vakum deluje isto, kot prostor-časvojko napisal/-a:Ad1) Ja. Lahko bi rekli temu tudi "platforma na kateri se pojavljajo vesolja". Kot veš, Heisenbergov princip nedoločenosti ne dovoljuje, da bi s popolno natančnostjo vedeli hkrati za energijo (moment) in kraj delca ali valovne funkcije. Če bi rekli, da ima celo vesolje energijo 0 ob vsakem času, bi bil ta princip kršen. Kvantni vakuum je kar živahen kraj, kjer se istočasno dogaja mnogo stvari, čeprav je skupna povprečna energija 0.
Kvantni vakum = prostor-čas = materija-energija = vesolje = obstoj. "Fora" vsega možganskega dogajanja je zavedati se obstoja. Nato nastopi znanost.
Pri vesolju ni izbire obstajati ali ne obstajati. Je edino, kar obstaja.Ad2) To je enako verjetno, kot da obstaja.
Re: Čudeži in znanost
Kjer ni energije (povprečna energija kvantnega vakuuma je 0!) po moje tudi Prostorčas ne more obstajati.bianko napisal/-a:Zaradi http://www.youtube.com/watch?v=AXfxYCINnsk na 27:20Roman napisal/-a:Zakaj pa bi to bilo res?bianko napisal/-a:Kar obstaja, ni nastalo in ne bo izginilo.Če je Big Bang rojstvo prostora-časa, mi tale živahni kvantni vakum deluje isto, kot prostor-časvojko napisal/-a:Ad1) Ja. Lahko bi rekli temu tudi "platforma na kateri se pojavljajo vesolja". Kot veš, Heisenbergov princip nedoločenosti ne dovoljuje, da bi s popolno natančnostjo vedeli hkrati za energijo (moment) in kraj delca ali valovne funkcije. Če bi rekli, da ima celo vesolje energijo 0 ob vsakem času, bi bil ta princip kršen. Kvantni vakuum je kar živahen kraj, kjer se istočasno dogaja mnogo stvari, čeprav je skupna povprečna energija 0.
Kvantni vakum = prostor-čas = materija-energija = vesolje = obstoj. "Fora" vsega možganskega dogajanja je zavedati se obstoja. Nato nastopi znanost.Ad2) To je enako verjetno, kot da obstaja.Pri vesolju ni izbire obstajati ali ne obstajati. Je edino, kar obstaja.
No, če misliš z "možgani" možgane naše vrste, se strinjam. Drugače pa imajo tudi druge vrste možgane, pa nimajo "fore" zavedanja svojega obstoja.
Glede izbire: biti ali ne biti je ta dilema seveda do prapoka, potem Vesolje obstaja. Lahko pa preko mehanizma kvantnega tuneliranja, ki sem ga skiciral spredaj, spet preneha obstajati (vsaj v obliki, kot ga poznamo).
Re: Čudeži in znanost
Vesolje obstaja, in 'znanost' ga 'proučuje' (meri). Ne sprašuje pa se, čemú obstaja, kaj je bistvo vesolja, kaj je bilo pred zatrjevanim prapokom (ker take preteklosti, po lastni 'tezi' ni, in zato je táko vprašanje dogmatično prepovedano), itd.bianko napisal/-a:Pri vesolju ni izbire obstajati ali ne obstajati. Je edino, kar obstaja.vojko napisal/-a:Ad2) To je enako verjetno, kot da obstaja.
Filozofija je bolj radovedna (filozof ne priznava 'znanstvenih' dogem: zanj sta osnova razum in narava človeka;
E. domislica: 'The important thing is not to stop questioning. Curiosity has its own reason for existing. ... Never lose a holy curiosity.')
Eno od filozofskih vprašanj je tudi, ali je vesolje prigodno bitje ali nujno bitje.
(Sém znanost ne seže. To je tako njena prednost kot pomanjkljivost. - Kdor vé za domet posameznih disciplin, je navdušen nad trojčkom [znanost, filozofija, teologija].
Še ena E. domislica: 'The most beautiful thing we can experience is the mysterious; it is the source of all true art and science. - It was the experience of mystery, even if mixed with fear, that engendered religion.')
Opomba: prigodnost (kontigentnost) ni isto kot slučaj.
Re: Čudeži in znanost
Rock napisal/-a:Vesolje obstaja, in 'znanost' ga 'proučuje' (meri). Ne sprašuje pa se, čemú obstaja, kaj je bistvo vesolja, kaj je bilo pred zatrjevanim prapokom (ker take preteklosti, po lastni 'tezi' ni, in zato je táko vprašanje dogmatično prepovedano), itd.bianko napisal/-a:Pri vesolju ni izbire obstajati ali ne obstajati. Je edino, kar obstaja.vojko napisal/-a:Ad2) To je enako verjetno, kot da obstaja.
Filozofija je bolj radovedna (filozof ne priznava 'znanstvenih' dogem: zanj sta osnova razum in narava človeka;
E. domislica: 'The important thing is not to stop questioning. Curiosity has its own reason for existing. ... Never lose a holy curiosity.')
Eno od filozofskih vprašanj je tudi, ali je vesolje prigodno bitje ali nujno bitje.
(Sém znanost ne seže. To je tako njena prednost kot pomanjkljivost. - Kdor vé za domet posameznih disciplin, je navdušen nad trojčkom [znanost, filozofija, teologija].
Še ena E. domislica: 'The most beautiful thing we can experience is the mysterious; it is the source of all true art and science. - It was the experience of mystery, even if mixed with fear, that engendered religion.')
Opomba: prigodnost (kontigentnost) ni isto kot slučaj.