bianko napisal/-a:vojko napisal/-a:Kjer ni energije (povprečna energija kvantnega vakuuma je 0!) po moje tudi Prostorčas ne more obstajati.
1)Kar (kjer) pa je energije, je pa le ta izražena v obliki prostor-časa.
2)Spodaj pa še odgovor na Rockovo teologijo;
Stephen Hawking napisal/-a:
“When people ask me if a god created the universe, I tell them that the question itself makes no sense. Time didn’t exist before the big bang, so there is no time for god to make the universe in. It’s like asking directions to the edge of the earth; The Earth is a sphere; it doesn’t have an edge; so looking for it is a futile exercise. We are each free to believe what we want, and it’s my view that the simplest explanation is; there is no god. No one created our universe,and no one directs our fate. This leads me to a profound realization; There is probably no heaven, and no afterlife either. We have this one life to appreciate the grand design of the universe, and for that I am extremely grateful.”
Time didn’t exist before the big bang
No, če misliš z "možgani" možgane naše vrste, se strinjam. Drugače pa imajo tudi druge vrste možgane, pa nimajo "fore" zavedanja svojega obstoja.
3) Riba v Soči se zaradi strukture možganov res ne zaveda JE v Krškem in niti lastnega obstoja ne. Možgani Homo sapiensa so pa
dovolj zmogljivi, da se zavedajo obstoja (vesolja) in samega sebe, kot del tega obstoja, ter zmožni vse skupaj analizirati. Za štrudelj speči pa ne rabiš posebno zmogljivih možganov
Ad1) Se strinjam!
Ad2) Tvoj odgovor Preprostemu je govorjenje v veter. Zaman se trudiš dvigniti njegovo zaostalo družbeno zavest na povprečje XXI. stoletja, čeprav z zelo znanimi citati največjega živečega fizika. On trdno ostaja v temnem srednjem veku in uživa med bajkami o angelih, bogovih, kerubih, čarovnicah, večnem pogubljenju, grehu, pokori in bukolični sličici za otroke o 'stvarjenju' sveta v šestih delovnih dneh pred 6.000 leti...
Ad3) V vsem ti dam prav, razen v pogledu 'štrudlja'. Za "speči štrudelj" potrebuješ hudičevo zmogljive možgane. Samo pomisli, kaj vse moraš vedeti, da spečeš (užiten!) zavitek! Moji možgani so na meji te zmogljivosti...
A propos, tule sem dobil asociacijo na pogosto citirano, a zgrešeno Paylejevo metaforo o uri in urarju (ki je analog tvoji metafori s 'štrudljem'). V svoji knjigi NATURAL THEOLOGY iz 1802 navaja naslednji klasični 'dokaz' za "inteligentni načrt" (ID), se pravi za obstoj nadnaravne entitete, ki je ustvarila vesolje in nas:
"Recimo, da sem pri prečkanju potke našel na tleh uro in zdaj me zanima, kako je ta ura prišla tja. Prisiljen sem zaključiti, da ima ura izdelovalca: da je moral obstajati, nekoč in nekje, mojster vseh mojstrov, ki jo je oblikoval za namen, za katerega že vemo odgovor; ki je razumel njen ustroj in je načrtoval ('designed') njeno uporabo. Obstoj te fine ure nesporno kaže na dokaz o načrtu, ki ga vsebuje, to pa je obstoj urarja."
Šele 160 let kasneje je Darwin pojasnil to analogijo z uro in ID, danes pa je klasična zavrnitev briljantno prezentirana v Dawkinsovi knjigi The Blind Watchmaker (sam naslov knjige asociira na Paleyevo metaforo).
Toda metafora z uro je napačna po moje še zaradi nekega drugega argumenta, ki ga še nisem zasledil v literaturi, je pa močan. Namreč, teologi (Paley je bil teolog) mislijo da je količina informacij, kodirana v uri dosti manjša kot tista, potrebna za izdelavo celotne Zemlje. Ta predpostavka je napačna, saj je za 'izdelavo' Zemlje potreben enak red velikosti informacij. Podobno velja za človeške možgane, saj se da v njih kodirana informacija primerjati s količino informacij, kodiranih v vsem vesolju (gre za znani Boltzmannov paradoks naključne generacije možganov kot nihanje od splošnega toka entropije).
Razvoj človeških možganov je zelo statistično odvisen, zato bi naključna kvantna fluktuacija, ki je potrebna za izdelavo človeških možganov z vsemi svojimi spomini, čustvi, mislimi, itd., bila istega reda velikosti, ali večja, kot tista, ki bi proizvedla naše vesolje.
Ne moremo spregledati dejstva, da so vsi opazovalci v našem vesolju v interakciji in dialektično povezani in so se razvili v soodvisnosti drug od drugega in v interakciji s celotnim vesoljem, zato informacije, vsebovane v možganih, vključujejo tudi vse potrebne informacije o našem vesolju. Tako npr. informacije o nukleosintezi, evoluciji, fizikalnih konstantah, fiziki, matematiki, itd.
