Roberto11 je napisal:
To razumem in sem si molekule predstavljal na enak način, s kombinacijo kock, kot si ga omenil.
Mene zanima razlog za različno razpolovne čase posameznih atomov, če pa bi naj bili vsi enaki.
Razpolovni časi za vse atome iste vrste (istega elementa)
so enaki. Določa jih konstanta razpada. Kot rečeno, to velja za velike ansamble atomov, pri posameznem atomu pa lahko izračunamo samo verjetnost razpada v določenem času. Popolnoma in v principu pa je nepredvidljivo, kdaj bo razpadel kateri od atomov. Gre za ireduktibilni indeterminizem v kvantni mehaniki.
Podobno, kjer naključni opazovalec opazuje stream kriptiranih podatkov. V kolikor gre za močno enkripcijo, ta opazovalec ne bo nikakor mogel napovedati npr. naslednjega bita in se mu bo stream zdel naključen. Na podlagi preučevanja dovolj velikega vzorca, bi pa verjetno ugotovil, da je približno 50% ničel in približno 50% enk v vzorcu. Seveda pa je stvar daleč od randoma, ker je data kriptirana tako, da jo je možno razvozljati s pravilnim ključem.
Pri decimalnih cifrah števila
pi recimo ni "dovolj velikega vzorca", ki bi zagotovil pojavo kakšne pravilnosti vzorca. Preizkusili so že nekaj milijard cifer. Zame strašno intrigantna in zanimiva pa je Saganova ideja o skritem podpisu Supercivilizacije (recimo tipa III) v zaporedju cifer števila
pi iz zadnjega poglavja njegovega romana CONTACT (STIK). Jo poznaš?
No, če je naše vesolje deterministično, potem smo pri npr. opazovanju radioaktivnega razpada v takšni situaciji, kot naključni opazovalec streama kriptiranih podatkov: Ne moremo točno napovedati, kdaj bo razpadel nek atom, a v resnici je zadaj nekakšna logika, ki to stvar žene. Nedoločljivo, ne pa naključno.
Ni nobene logike ozadju, ni skritih variabel, kot so včasih menili (Bohm). Gre za čistokrvno naključnost
par excellence.
Nekaj je
Drug svet na drugi strani, ki ga mi ne razumemo
