Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bianko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Če bi vprašal Aristotela ali Parmenida, Kaj to sploh je "svet"?, bi ti verjetno odgovorila: Vse, kar je...  :D
Zakaj pa nekaj "vse, kar je" sploh je?
Če bi bil zloben (pa nisem), bi ti odgovoril: "Zato, ker ni nič!" :D

Gre seveda za temeljna ontološka vprašanja, ki so izven domene fizike. Prav tako bi lahko vprašal: zakaj je razpadel prav ta atom in ne oni drugi, zakaj je prav ta trenutek ta atom absorbiral/izseval svetlobni kvant, itd. Ti 'zakaj' preprosto nimajo svojega 'zato'... :D

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Rock napisal/-a:Svet je prigoden (kontigenten).
Ni nujen, lahko, da ga tudi ne bi bilo.
Strinjam se*. Dodal bi zgolj še to: kontingenten, vendar v celoti determiniran. (Mogoče se kdo vpraša, kako gre to dvoje skupaj ... :) )

Nisem bral celotnega vašega pogovora, v bistvu sem ujel bolj kot ne le te tvoje besede, zato bi te vprašal, ali si morebiti v vojkovem in biankovem pogovoru problematiziral (prazni) označevalec vse?

*če se ne vprašamo, kaj sploh mislimo s svet

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

vojko napisal/-a:Gre seveda za temeljna ontološka vprašanja, ki so izven domene fizike.
Vprašanje pa je, če niso tudi izven domene filozofije.

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

bargo napisal/-a:
Rock napisal/-a:
vojko napisal/-a:"Jajca padajo in se razbijajo, a nikdar ne vidimo, da bi se razbito jajce spet sestavilo in spojilo v celo jajce.
Narediti moramo le to, da obrnemo hitrost in smer zadnjega sodelujočega delca v razbitju....
Nihanje zraka s tal bi ubrano sodelovalo z

[in razbito jajce]
bi v enem kosu skočilo s tal, se dvignilo na kuhinjski pult, nežno pristalo na robu, se zakotalilo še nekaj centimetrov in mirno obstalo na mestu."
(B. Greene: Tkanina vesolja, str. 178 et passim, Učila International, 2006)
Marksistični dokazni metodologiji so očitali, da ne navaja argumentov, ampak citate.
Gnozeološko se tàko 'dokazovanje' imenuje dokazovanje trditev s trditvami.
Rock, baje drugi zakon termodinamike uvaja časovno puščico in s tem idejo, da se stvari s časom degenerirajo. Atomska fizika, ki je na nižjem nivoju, v principu ne zahteva časovne puščice in od tod Vojkova ideja o "od-razbitem jajcu".

Na podlagi obojega je mogoče domnevati, da bi se lahko evolucija ciljno dogajala, torej z cilji in namenom, ki bodo doseženi v prihodnosti. Takšna domneva, ki vključuje teleologijo, ni nič bolj bizarna, kot domneva o "preteklih" robnih pogojih, za katere nekateri verjamejo, da so dejansko obstajali.
V bistvu spet samo obrneš čas. :wink: Jajce se torej razbije z namenom in mogoče se zato ne more od-razbiti. :roll:
Vera je res navihanka. :D
Če tako, potem je bog resnično komik. 8) :roll:
Ta animacija na poljuden način prikaže, zakaj ne opazimo od-razbitja jajc:
http://www.youtube.com/watch?v=GOrWy_yN ... VpXrbZ4bnU

bianko
Prispevkov: 578
Pridružen: 15.12.2002 17:00

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bianko »

vojko napisal/-a:Če bi bil zloben (pa nisem), bi ti odgovoril: "Zato, ker ni nič!" :D
Da ti ne bo rating padel :D Btw, ali je to tvoje osebno mnenje?
Gre seveda za temeljna ontološka vprašanja, ki so izven domene fizike.
Ne za temeljna, ampak temeljno ultimat vprašanje :!:
Prav tako bi lahko vprašal: zakaj je razpadel prav ta atom in ne oni drugi, zakaj je prav ta trenutek ta atom absorbiral/izseval svetlobni kvant, itd. Ti 'zakaj' preprosto nimajo svojega 'zato'... :D
To je pa že domena fizike. Zakaj ta atom, kot del sveta (in seveda svet), sploh obstaja :?:
Roman napisal/-a:
vojko napisal/-a:Gre seveda za temeljna ontološka vprašanja, ki so izven domene fizike.
Vprašanje pa je, če niso tudi izven domene filozofije.
Je pa v domeni stanja zavedanja in logike.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Roman napisal/-a:
vojko napisal/-a:Gre seveda za temeljna ontološka vprašanja, ki so izven domene fizike.
Vprašanje pa je, če niso tudi izven domene filozofije.
Zelo dobro in globoko vprašanje... :D
Boš poskušal sam odgovoriti, ker me zanima tvoje mnenje o tem? :wink:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

roberto11 je napisal:
Ta animacija na poljuden način prikaže, zakaj ne opazimo od-razbitja jajc:
http://www.youtube.com/watch?v=GOrWy_yN ... VpXrbZ4bnU
Odlična animacija! (Gibajoče) slike povedo več kot poplava besed! :D

Motore
Prispevkov: 1107
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore »

bianko napisal/-a:To je pa že domena fizike. Zakaj ta atom, kot del sveta (in seveda svet), sploh obstaja
Kako je prišlo do nastanka, kako deluje to pa to, po kakšnem principu, itd. ... so v redu vprašanja. Vprašalnica zakaj pa implicira bistvo, smisel, kar pa ni v domeni znanosti, saj je na taka vprašanja nemogoče objektivno odgovorit.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

bianko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Če bi bil zloben (pa nisem), bi ti odgovoril: "Zato, ker ni nič!" :D
1)Da ti ne bo rating padel Btw, ali je to tvoje osebno mnenje?
Gre seveda za temeljna ontološka vprašanja, ki so izven domene fizike.
2)Ne za temeljna, ampak temeljno ultimat vprašanje
Prav tako bi lahko vprašal: zakaj je razpadel prav ta atom in ne oni drugi, zakaj je prav ta trenutek ta atom absorbiral/izseval svetlobni kvant, itd. Ti 'zakaj' preprosto nimajo svojega 'zato'... :D
3)To je pa že domena fizike. Zakaj ta atom, kot del sveta (in seveda svet), sploh obstaja :?:
Roman napisal/-a:
vojko napisal/-a:Gre seveda za temeljna ontološka vprašanja, ki so izven domene fizike.
Vprašanje pa je, če niso tudi izven domene filozofije.
4)Je pa v domeni stanja zavedanja in logike.
Ad1) Poznaš kakšen drug odgovor razen teh dveh? Torej, nekaj je, ali pa ni. Vesolje je, ali pa ga ne bi bilo, če ne bi bilo prapoka...Razlogov, zakaj eno ali drugo, ni, kot ni posebnega razloga za kvantno fluktuacijo... :D
Ad2) Soglašam!
Ad3) Res je, da gre za domeno fizike, a vprašanje ni pravo. Če bi me vprašal: 'zakaj Pohorje?', kaj naj bi ti odgovoril?
Z motorejevim odgovorom bi se samo delno strinjal. Tudi nekatera vprašanja tipa 'zakaj' so fizikalno smiselna, recimo zakaj padajo jabolka, zakaj ni možen perpetuum mobile, zakaj smo ljudje umrljivi, zakaj je Sonce vroče, zakaj ne moremo doseči absolutne ničle, ipd.
Ad4) To vsekakor. :wink:

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

vojko napisal/-a:Boš poskušal sam odgovoriti, ker me zanima tvoje mnenje o tem? :wink:
Hm, pogosto je na lahka vprašanja težko ali celo nemogoče odgovoriti. Čeprav imam filozofijo sicer rad, pa menim, da je njena vloga s pojavom znanosti upadla, čeprav je, zgodovinsko gledano, njen predhodnik. Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost, filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni, oziroma jim znanost (še) ni kos. To kajpak ne pomeni, da jim je kos filozofija. Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti? Mar ni to logika, ali neke vrste logika? In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih? Kje je meja med filozofijo in znanostjo? Koliko je v filozofiji sploh znanosti? Veda, ki ne uporablja znanstvene metode, najbrž ne more biti znanost. Dejstvo, da se čustev, morale, kulture in še česa (še) ne da z znanostjo zadovoljivo razložiti, ničesar ne spremeni. Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu. Smislu česarkoli, posebej smislu človeškega življenja. Morda sem komu stopil na žulj, verjetno nisem odgovoril na vprašanje, a tako pač menim.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a shrink »

Roman napisal/-a:
vojko napisal/-a:Boš poskušal sam odgovoriti, ker me zanima tvoje mnenje o tem? :wink:
Hm, pogosto je na lahka vprašanja težko ali celo nemogoče odgovoriti. Čeprav imam filozofijo sicer rad, pa menim, da je njena vloga s pojavom znanosti upadla, čeprav je, zgodovinsko gledano, njen predhodnik. Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost, filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni, oziroma jim znanost (še) ni kos. To kajpak ne pomeni, da jim je kos filozofija. Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti? Mar ni to logika, ali neke vrste logika? In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih? Kje je meja med filozofijo in znanostjo? Koliko je v filozofiji sploh znanosti? Veda, ki ne uporablja znanstvene metode, najbrž ne more biti znanost. Dejstvo, da se čustev, morale, kulture in še česa (še) ne da z znanostjo zadovoljivo razložiti, ničesar ne spremeni. Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu. Smislu česarkoli, posebej smislu človeškega življenja. Morda sem komu stopil na žulj, verjetno nisem odgovoril na vprašanje, a tako pač menim.
Mislim, da se bolje ne bi dalo povedati, in ravno tako sam razmišljam o razmerju med znanostjo in filozofijo.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Roman napisal/-a:
vojko napisal/-a:Boš poskušal sam odgovoriti, ker me zanima tvoje mnenje o tem? :wink:
Hm, pogosto je na lahka vprašanja težko ali celo nemogoče odgovoriti. Čeprav imam filozofijo sicer rad, pa menim, da je njena vloga s pojavom znanosti upadla, čeprav je, zgodovinsko gledano, njen predhodnik. Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost, filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni, oziroma jim znanost (še) ni kos. To kajpak ne pomeni, da jim je kos filozofija. Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti? Mar ni to logika, ali neke vrste logika? In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih? Kje je meja med filozofijo in znanostjo? Koliko je v filozofiji sploh znanosti? Veda, ki ne uporablja znanstvene metode, najbrž ne more biti znanost. Dejstvo, da se čustev, morale, kulture in še česa (še) ne da z znanostjo zadovoljivo razložiti, ničesar ne spremeni. Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu. Smislu česarkoli, posebej smislu človeškega življenja. Morda sem komu stopil na žulj, verjetno nisem odgovoril na vprašanje, a tako pač menim.
Večino tega, kar si napisal, bi podpisal.

Za razliko od naravnih znanosti, ki bi jih lahko imenovali "trde", spada filozofija med "mehke" znanosti. Medtem ko naravne znanosti (predvsem kraljica znanosti, fizika) postavlja vprašanja o ustroju in delovanju sveta od mikro do makrokozmosa, postavlja filozofija vprašanja tipa: Kdo smo, od kod prihajamo, kam smo namenjeni? Ali obstoji bog? Ali je realnost res takšna, kot jo dojemamo s čutili? Razlika med dobrim in zlim? Kaj je umetnost? Ali obstaja svobodna volja? Zakaj nekaj je, namesto nič? Ali je naš um zmožen dojeti vesolje? Ali je potrebno prepovedati bikoborbe? Dovoliti evtanazijo? itd.

Za razliko od fizike predpostavljajo odgovori na gornja vprašanja obstoj določenih predpostavk, presumpcij, ki pa niso predmet znanstvene analize in eksperimentalne potrditve. Prav analiza vzrokov in argumentov za takšne ali drugačne odgovore je predmet filozofije.

In v tem imaš prav – pri tem uporabljamo logiko.

Osebno mislim, da filozofija ni pretirano pomembna za znanost; znanost bi kar lepo prosperirala tudi brez filozofije. Obratno pa po moje ne bi šlo...

V postu pa si postavil skoraj več vprašanj, kot si dal odgovorov...kar sploh ni hendikep... :D

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Roman napisal/-a:Vprašanje pa je, če niso tudi izven domene filozofije.
Seveda so (tudi) v domeni filozofije. Pustimo razsvetljenske zablode o temu, da o metafiziki oziroma ontologiji ni moč veliko reči oziroma kot je Derrida rekel, da gre za prisilo, ki obvladuje mišljenje od Platona dalje.

Predlagam v branje tekste s področja spekulativnega realizma.
Čeprav imam filozofijo sicer rad, pa menim, da je njena vloga s pojavom znanosti upadla, čeprav je, zgodovinsko gledano, njen predhodnik.


Moram priznati, da ne razumem dobro na podlagi česa določaš vlogo tako filozofije kot znanosti. Sploh pa ne vidim zakaj filozofija ne more biti znanstvena disciplina. Morebiti porečeš metoda, no to v nadaljevanju svojega razmisleka tudi rečeš, ampak saj ni zgolj ena metoda obravnave pojavov, fenomenov, stvari ... (npr. obravnava subjekta). Poleg tega, saj filozofija in znanost ne tekmujeta med seboj. So področja, ki jih bolje obravnava ena disciplina, nekatera spet druge. Skupek vseh obravnav pa nam omogoča znanstveno paradigmo.
Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost, filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni, oziroma jim znanost (še) ni kos.


Zdaj če odmislim nesmisel obravnave nečesa česar resnično ni, kar pripisuješ filozofiji, te bom raje vprašal, mar politična ekonomija ali filozofija politike, etike, estetike spadajo med tista področja, ki jih ni? Katera znanost naj obravnava etiko? Seveda ne trdim, da je obravnava le te zgolj v domeni filozofije, sploh ne, vključiti je potrebno še ostale discipline, recimo sociologijo, antropologijo, medicino, pravo, biologijo ..., pa kljub temu težko trdiš, da filozofija o tem lahko govori zgolj toliko časa dokler znanost (katera?) temu problemu ne bo kos.
To kajpak ne pomeni, da jim je kos filozofija.
Ni znanost, ni filozofija, kdo potem?
Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti?


Gon po preživetju in radovednost?
Mar ni to logika, ali neke vrste logika?
Zakaj logika?
In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih?


Nisem prepričan, če bom pravilno odgovoril, ampak mislim, da logika pride iz jezika, torej sposobnosti kompleksne, abstraktne ... komunikacije, ki se je razvila pri določenih "živih" bitjih.
Kje je meja med filozofijo in znanostjo?


Sam je ne vidim. Zakaj jo sploh postavljati?
Koliko je v filozofiji sploh znanosti?
Filozofija je znanstvena disciplina. Vendar mislim, da vem kaj želiš reči, zato, in s tem se vrnem na moj prvi odgovor, ti bom odgovoril zgolj to, današnje, sodobne, obravnave ontoloških vprašanj, pa naj te še tako tlačimo k filozofiji, ni moč obravnavati brez, da bi v obravnavo vključil ostalih disciplin znanosti, predvsem matematike in fizike, sploh zadnje.

Poleg tega, vsi marksisti, torej tudi vojko :), ti bodo zatrdili, da je historični/dialektični materializem znanstven.
Veda, ki ne uporablja znanstvene metode, najbrž ne more biti znanost.
Se strinjam, ampak to ne velja za filozofijo. Pri tej in še nekaj ostalih, kot jim pravijo druga scena, ne gre za objektivistično metodo, kot recimo pri fiziki in kemiji, temveč za obravnavo pojavov, katere je moč obravnavati z vidika mnoštva različnih možnih in verjetnih pomenov. Gre za t.i. notranje hermenevtično raziskovanje pojavov.
Dejstvo, da se čustev, morale, kulture in še česa (še) ne da z znanostjo zadovoljivo razložiti, ničesar ne spremeni.


Mar antropologija ni znanstvena disciplina, kaj pa kulturologija? Nevrologija že zelo dobro razloži čustva. Moralo zelo dobro obravnava filozofija etike ...

Kaj sploh želiš reči?
Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu.


Bejž, ti bi filozofom tako določil, da obravnavajo smisel, tisto kar so že Stari vedeli da ga ni ... Prebrisano ni kaj.
Morda sem komu stopil na žulj
Pa ne na enega ... :)

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

Roman napisal/-a: Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost, filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni, oziroma jim znanost (še) ni kos.
Bi se kar strinjal s tem. Nihče ni samo filozof in nihče samo znanstvenik. Teh dveh področij ni možno ločiti, ker je tako filozofski ali čustveni vidik in logični ali znanstveni vidik del nas in našega razmišljanja ter dojemanja sebe.
Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti?
Je ljubezen do sebe. Saj vsak izhaja iz sebe, iz svojih izkušenj na katerih gradi lastno modrost ter spoznanja, ki jih potem deli z drugimi in pričakuje, da jih bo družba sprejela, da oseba dobi potrditev o svojih resnici in modrosti.
Mar ni to logika, ali neke vrste logika? In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih?
Seveda. Logika je način dojemanja sebe in razlaga delovanja naših možganov, ki preko logičnih povezav gradijo bazo znanja in samospoznavanja.
Kje je meja med filozofijo in znanostjo?
Po moje je meja določena z eksperimenti, ki neko idejo ali teorijo definirajo za filozofsko ali znanstveno in s tem določijo njeno subjektivno ali objektivno vrednost.
Zato znanost tako težko razloži čustva, etiko in podobne ideje, ker so preveč utemeljene na naših subjektivnih doživljanjih in razlagah, ki bi hkrati s samim poskusom določanja nekih skupnih vzporednic, izgubile na svoji univerzalnosti in edinstvenosti, ki nas sedaj določajo.
S tem bi razvrednotili človeka oz. našo subjektivno doživljanje sebe.
Seveda pa se tudi tukaj iščejo povezave in poskuša določiti znanstvene osnove, ki jih potem uporabljamo v medicini ali psihoterapiji. A še vedno je vsak človek primer zase, zato je zdravljenje odvisno od emaptije in sposobnosti razumevanja terapevta.
Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu. Smislu česarkoli, posebej smislu človeškega življenja.
Se strinjam. Ravno zaradi tega, ker je vsak človek edinstven s svojim lastnim smislom in izkušnjami. Zato vsak po svoje doživlja in uresničuje svoj smisel.
Vsak se na svoj način čuti sprejetega, ljubljenega in najde smiselnost lastnih dejanj.
Problemi napisal/-a:Nisem prepričan, če bom pravilno odgovoril, ampak mislim, da logika pride iz jezika, torej sposobnosti kompleksne, abstraktne ... komunikacije, ki se je razvila pri določenih "živih" bitjih.
Človek izraža in poustvarja sebe in svet v katerem živi. Logika je ta realnost, logika smo mi in svet je zgrajen logično. Če odmislim kvantni svet. :)

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

roberto11 napisal/-a:
Roman napisal/-a: Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost, filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni, oziroma jim znanost (še) ni kos.
Bi se kar strinjal s tem. Nihče ni samo filozof in nihče samo znanstvenik. Teh dveh področij ni možno ločiti, ker je tako filozofski ali čustveni vidik in logični ali znanstveni vidik del nas in našega razmišljanja ter dojemanja sebe.
Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti?
Je ljubezen do sebe. Saj vsak izhaja iz sebe, iz svojih izkušenj na katerih gradi lastno modrost ter spoznanja, ki jih potem deli z drugimi in pričakuje, da jih bo družba sprejela, da oseba dobi potrditev o svojih resnici in modrosti.
Mar ni to logika, ali neke vrste logika? In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih?
Seveda. Logika je način dojemanja sebe in razlaga delovanja naših možganov, ki preko logičnih povezav gradijo bazo znanja in samospoznavanja.
Kje je meja med filozofijo in znanostjo?
Po moje je meja določena z eksperimenti, ki neko idejo ali teorijo definirajo za filozofsko ali znanstveno in s tem določijo njeno subjektivno ali objektivno vrednost.
Zato znanost tako težko razloži čustva, etiko in podobne ideje, ker so preveč utemeljene na naših subjektivnih doživljanjih in razlagah, ki bi hkrati s samim poskusom določanja nekih skupnih vzporednic, izgubile na svoji univerzalnosti in edinstvenosti, ki nas sedaj določajo.
S tem bi razvrednotili človeka oz. našo subjektivno doživljanje sebe.
Seveda pa se tudi tukaj iščejo povezave in poskuša določiti znanstvene osnove, ki jih potem uporabljamo v medicini ali psihoterapiji. A še vedno je vsak človek primer zase, zato je zdravljenje odvisno od emaptije in sposobnosti razumevanja terapevta.
Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu. Smislu česarkoli, posebej smislu človeškega življenja.
Se strinjam. Ravno zaradi tega, ker je vsak človek edinstven s svojim lastnim smislom in izkušnjami. Zato vsak po svoje doživlja in uresničuje svoj smisel.
Vsak se na svoj način čuti sprejetega, ljubljenega in najde smiselnost lastnih dejanj.
Problemi napisal/-a:Nisem prepričan, če bom pravilno odgovoril, ampak mislim, da logika pride iz jezika, torej sposobnosti kompleksne, abstraktne ... komunikacije, ki se je razvila pri določenih "živih" bitjih.
Človek izraža in poustvarja sebe in svet v katerem živi. Logika je ta realnost, logika smo mi in svet je zgrajen logično. Če odmislim kvantni svet. :)
Efekten zaključek, to že moram reči... :D :!:

Odgovori