Roman napisal/-a:Vprašanje pa je, če niso tudi izven domene filozofije.
Seveda so (tudi) v domeni filozofije. Pustimo razsvetljenske zablode o temu, da o metafiziki oziroma ontologiji ni moč veliko reči oziroma kot je Derrida rekel, da gre za prisilo, ki obvladuje mišljenje od Platona dalje.
Predlagam v branje tekste s področja
spekulativnega realizma.
Čeprav imam filozofijo sicer rad, pa menim, da je njena vloga s pojavom znanosti upadla, čeprav je, zgodovinsko gledano, njen predhodnik.
Moram priznati, da ne razumem dobro na podlagi česa določaš vlogo tako filozofije kot znanosti. Sploh pa ne vidim zakaj filozofija ne more biti znanstvena disciplina. Morebiti porečeš metoda, no to v nadaljevanju svojega razmisleka tudi rečeš, ampak saj ni zgolj ena metoda obravnave pojavov, fenomenov, stvari ... (npr. obravnava subjekta). Poleg tega, saj filozofija in znanost ne tekmujeta med seboj. So področja, ki jih bolje obravnava ena disciplina, nekatera spet druge. Skupek vseh obravnav pa nam omogoča znanstveno paradigmo.
Tudi menim, da se z vsem, kar je, pravzaprav ukvarja znanost, filozofiji ostanejo stvari, ki jih v resnici ni, oziroma jim znanost (še) ni kos.
Zdaj če odmislim nesmisel obravnave nečesa česar resnično ni, kar pripisuješ filozofiji, te bom raje vprašal, mar politična ekonomija ali filozofija politike, etike, estetike spadajo med tista področja, ki jih ni? Katera znanost naj obravnava etiko? Seveda ne trdim, da je obravnava le te zgolj v domeni filozofije, sploh ne, vključiti je potrebno še ostale discipline, recimo sociologijo, antropologijo, medicino, pravo, biologijo ..., pa kljub temu težko trdiš, da filozofija o tem lahko govori zgolj toliko časa dokler znanost (katera?) temu problemu ne bo kos.
To kajpak ne pomeni, da jim je kos filozofija.
Ni znanost, ni filozofija, kdo potem?
Po drugi strani, kaj je v resnici osnova ljubezni do modrosti?
Gon po preživetju in radovednost?
Mar ni to logika, ali neke vrste logika?
Zakaj logika?
In ali ne pride logika iz opazovanja sveta in nas samih?
Nisem prepričan, če bom pravilno odgovoril, ampak mislim, da logika pride iz
jezika, torej sposobnosti kompleksne, abstraktne ... komunikacije, ki se je razvila pri določenih "živih" bitjih.
Kje je meja med filozofijo in znanostjo?
Sam je ne vidim. Zakaj jo sploh postavljati?
Koliko je v filozofiji sploh znanosti?
Filozofija je znanstvena disciplina. Vendar mislim, da vem kaj želiš reči, zato, in s tem se vrnem na moj prvi odgovor, ti bom odgovoril zgolj to, današnje, sodobne, obravnave ontoloških vprašanj, pa naj te še tako tlačimo k filozofiji, ni moč obravnavati brez, da bi v obravnavo vključil ostalih disciplin znanosti, predvsem matematike in fizike, sploh zadnje.
Poleg tega, vsi marksisti, torej tudi
vojko , ti bodo zatrdili, da je historični/dialektični materializem znanstven.
Veda, ki ne uporablja znanstvene metode, najbrž ne more biti znanost.
Se strinjam, ampak to ne velja za filozofijo. Pri tej in še nekaj ostalih, kot jim pravijo
druga scena, ne gre za objektivistično metodo, kot recimo pri fiziki in kemiji, temveč za obravnavo pojavov, katere je moč obravnavati z vidika mnoštva različnih možnih in verjetnih pomenov. Gre za t.i. notranje hermenevtično raziskovanje pojavov.
Dejstvo, da se čustev, morale, kulture in še česa (še) ne da z znanostjo zadovoljivo razložiti, ničesar ne spremeni.
Mar antropologija ni znanstvena disciplina, kaj pa kulturologija? Nevrologija že zelo dobro razloži čustva. Moralo zelo dobro obravnava filozofija etike ...
Kaj sploh želiš reči?
Edino, kar še nekako spada na področje filozofije, je razmišljanje o smislu.
Bejž, ti bi filozofom tako določil, da obravnavajo
smisel, tisto kar so že Stari vedeli da ga ni ... Prebrisano ni kaj.
Morda sem komu stopil na žulj
Pa ne na enega ...