Problemi napisal/-a:Skratka nimaš pojma, pa mi objaviš seznam filozofov. Konec koncev niti ne gre za to, da nimaš pojma, gre za to, da ne poznaš toliko filozofijo in filozofe, da bi ustrezno odgovoril na zastavljeno vprašanje. Manjka ti izobrazba s tega področja, pa tu ne govorim zgolj o formalni izobrazbi, tudi laične pri tebi ni zaznati. Zakaj sem tu mogoče celo nesramen? Ja zato, ker mi ponudiš v odgovor Kanta, kateremu prav gotovo ni bilo poglavitno, pa tako ali tako sploh ne, področje raziskovanja smisel in čustva. Freud pa sploh ni filozof. Torej ...
Kje pa, on je raziskoval um brez smisla in čustev.
Tisti, ki pa po tvojem je raziskoval, pa ni filozof....
Ne! Determinizem je prvenstveno utemeljen na kavzalnosti. Sama kavzalnost pa nam še nič ne pove o logiki. Jabolko pade na tla in ne odfrči v nebo zaradi gravitacije. Pri tem ni nič logičnega, saj bi lahko imeli takšne fizikalne zakone, ko pa bi jabolko odfrčalo v nebo. Oba sistema sta lahko povsem logična, s čimer pridemo do tega, da pri teh vprašanjih sama logika nima veliko opraviti, pravzaprav nič. V temu, da pride do potresa ali izbruha vulkana nič prav ničesar logičnega, sta pa oba pojava v celoti determinirana.
In kavzalnost nima nič z logiko ?
Naši fizikalni pojavi, ki opisujejo kavzalnosti, so nelogični ?
Ali kaj hočeš s tem povedati ?
Sicer se nam kakšen pojav lahko zdi nelogičen, vendar še zato ni vesolje nelogično, ampak problem našega zaznavanja in razumevanja pojavov.
Prej ali slej zato v nekem "nelogičnem" pojmu najdemo logiko ali utemeljimo fizikalni zakon, ki na logičen način opisuje pojav.
Pa saj sem ti že sam naštel S. Dolenca. In sem ti tudi povedal, da ne gre za to, ampak da (tudi) Bohm pri samem raziskovanju kvantno mehanskih pojavov ni mogel vključevati filozofijo. Drugo pa je, da je na podlagi dobljenih rezultatov podal tudi (filozofsko) refleksijo. In s tem ni nič narobe, pravzaprav prav nasprotno, tudi sam to, tudi na tem forumu, zelo spodbujam.
Kako pa ti veš, kaj je vključeval in kako je razmišljal ?
Menim, da je v glavi imel oba vidika, ki pa je potem vsakega le prilagodil določeni vrsti ljudi, ki so potem njegove ideje razložili in dojeli na znanstven način, drugi pa na filozofski način.
Ni pa možno, med samim razmišljanjem, ločiti znanstvene misli od filozofskih, ker se že pojavi problem pri sami definiciji znanstvenega in filozofskega vidika.