Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Pa sem rekel, da bom nehal, ampak ker si dober dečko ti še enkrat poskusim pojasniti. :)
Kje pa, on je raziskoval um brez smisla in čustev. :)
Roberto11, kaj pa da bi vzel v roke Kritiko praktičnega uma ali Kritike čistega uma in pokukal o čemu je ta filozof sploh govoril.
Tisti, ki pa po tvojem je raziskoval, pa ni filozof....
Slamnati mož. Pozval sem te, da ti našteješ nekaj filozofov, ki jim je bila glavna tema raziskovanja smisel in čustva. Torej ...
In kavzalnost nima nič z logiko ?
Nič.
Naši fizikalni pojavi, ki opisujejo kavzalnosti, so nelogični ?
Mah Roberto, nehaj ga no biksati. Pa saj ne opisujejo pojavi kavzalnost, ti pojavi sami so kavzalno (vzročno) pogojeni. Ocenjevati pojav kot logičen ali nelogičen je nesmiselno, sploh ko se vprašaš, ali je nastanek vesolja logičen. Kaj za božjo voljo naj bi pri tem bilo logičnega ali nelogičnega.
Ali kaj hočeš s tem povedati ?
Evo zgoraj sem povedal.
Sicer se nam kakšen pojav lahko zdi nelogičen, vendar še zato ni vesolje nelogično, ampak problem našega zaznavanja in razumevanja pojavov.
Zopet, govoriti o logičnosti ali nelogičnosti vesolja je čisti nesmisel. Si pa prišel do tega, kaj je logično in kaj ne. Naše razumevanje oziroma opis pojava mora zadovoljiti tudi postulatom logike.
Prej ali slej zato v nekem "nelogičnem" pojmu najdemo logiko ali utemeljimo fizikalni zakon, ki na logičen način opisuje pojav.
To o nelogičnem pojmu in logiki bom raje izpustil, torej, ja, in če uporabim tvojo formulacijo, ki mi sicer ni najbolj pravilna, opis je logičen, poračunana fizika je logična, vendar iz tega ne moremo trditi, da je tudi sam pojav logičen.
Kako pa ti veš, kaj je vključeval in kako je razmišljal ? :)
Mi je pred leti ob kavici pojasnil kaj je vključeval in kaj ne. WTF, kaj ti mene sprašuješ?
Menim, da je v glavi imel oba vidika, ki pa je potem vsakega le prilagodil določeni vrsti ljudi, ki so potem njegove ideje razložili in dojeli na znanstven način, drugi pa na filozofski način.
Ma lahko je on imel v glavi vse možne vidike, za same eksperimente je pač moral uporabiti zgolj in zgolj objektivno metodo moderne znanosti. Žižek lahko v Cernu ure in ure reflektira, in to zelo vrhunsko, pa bodo fiziki po predavanju vstali in šli pač opraviti tisto, kar od njih terja metoda raziskovanja. Seveda pa to ne pomeni, da Žižek ne sme in ne more uporabiti dognanj fizikov v Cernu za svojo refleksijo, kakor tudi to ne pomeni, da fiziki iz Cerna ne smejo in ne morejo uporabiti njih dognanj za njihove refleksije. Ampak to s samimi eksperimenti nima nič skupnega.
Ni pa možno, med samim razmišljanjem, ločiti znanstvene misli od filozofskih, ker se že pojavi problem pri sami definiciji znanstvenega in filozofskega vidika.
Metoda (lahko) ločuje. Si se strinjal z Romanom, in vidiš da ga nisi razumel. Ravno on vztraja, da zaradi metode znanost nima nobene koristi od filozofije. OK, sam pri tej njegovi misli problematiziram vsaj dve stvari, in sicer to, da Roman filozofiji negira znanstvenost in pa, da neopravičeno terja, da imajo druge vede neko korist od filozofije.
Zadnjič spremenil problemi, dne 7.7.2014 22:28, skupaj popravljeno 1 krat.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

stream napisal/-a:Čudeže ne pojasnjuje znanost, ker jih dejansko ni in jih nebo. Obstaja samo percepcija drugačna realnost, ki je mogoče za odtenek drugačna od standardne, od tod drugačne razlage videnega, za kar pa znanost nima prostora. Različne filozofske ideje in razpredanje le-te so nesmiselne, tega je zelo veliko, vendar le kdo bo temu verjel. Filozofi so kot; za njih je nova ideja-nov čudež in bla bla o njej, kdo jim bo pa verjel. Znanost je na dlani, kar se je zgodilo se nebo ponovilo, tudi momenta ni. torej, skupno je le to, da so nekatera ugibanja že dokazana, celo znova in znova, odpirajo se nova, šeenkrat pa, moti me to da se nekdo ukvarja s filozofskimi vprašanji, kot da smo iz lune padli. primer filozofa; vse mu je jasno, nova teorija, nova prebrana knjiga in že misli da ve kako svet deluje govoril bo o vsem mogočem, napisal članek kako svet deluje opisal bo celo za kaj smo tu, kaj tu delamo, kako je dobro da smo... ma koga briga.
Stream, neverjetno poglobljeno. Že dolgo ne takšne filozofske refleksije ... Kaj po tej bravuri ostane velikim filozofom? Verjetno nič drugega, kot da streama berejo ...

Podnapisi: takšne driskijade in pišurije na tem forumu že dolgo nisem bral.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Rock napisal/-a:Izvoli: védenje ali zavedanje, zavest; človek ve in ve, da ve.
Primer: človek čuti bolečino:
on se zaveda bolečine in hkrati tudi ve, da se zaveda bolečine.
Nisem zadovoljen. To da človek ve in ve, da ve je navadna trivialnost oziroma še vedno povsem v Descartesovem stilu. Namreč ne gre za to, da človek ve in ve, da ve, temveč za to, kaj sploh človek (lahko) ve in kako gotovo človek to ve.
Poznamo (glede na jakost dokazanosti) več vrst dokazov.
Zakaj se ob tem védenju sprašuješ, zakaj je matematični dokaz najmočnejši dokaz?
Se ne strinjam. Prosim, elaboriraj.
Ne bo šlo Rock. Najprej ti, zakaj se ne strinjaš? Utemelji svoje nestrinjanje.
Zgolj taka formulacija ne pove dosti. Kajti človek ni absolut (bog), ampak je zmotljiv, je malo-veden, je relativen.
Absolutno je bilo v narekovajih. S tem označevalcem sem ciljal na popolno zanesljivost. To da je človek zmotljiv pri tej stvari nima prav nobene zveze. Kot si opazil sva omenila dokaze.
Moja ideja je bila, da je 'eksperiment' dokaz, da je močan dokaz, a da ni najmočnejši.
Se strinjam, matematični je močnejši.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

so7il napisal/-a:
stream napisal/-a:Roman verjetno hoče povedat...
Čisto možno, da je s tistim jecljanjem res nekaj hotel povedati...
:?: Romanovo jecljanje :?:

Sta se našla dva junaka, ki bosta o tem sodila. Človeku ne preostane drugega kot da se za glavo prime.

Uporabniški avatar
stream
Prispevkov: 313
Pridružen: 21.3.2006 0:39
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a stream »

Stream, neverjetno poglobljeno. Že dolgo ne takšne filozofske refleksije ... Kaj po tej bravuri ostane velikim filozofom? Verjetno nič drugega, kot da streama berejo ...

Podnapisi: takšne driskijade in pišurije na tem forumu že dolgo nisem bral.
Za čestitat ti je predvsem tvojemu izražanju, posreduj jim to z veseljem te bojo brali, pa še ime vse pove da si samo en velik Problem in nič drugega.
Ne mislim se niti več spuščat na tvoj nivo ostani kjer si miren bodi in to je to

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

stream napisal/-a:Za čestitat ti je predvsem tvojemu izražanju, posreduj jim to z veseljem te bojo brali, pa še ime vse pove da si samo en velik Problem in nič drugega.
Ne mislim se niti več spuščat na tvoj nivo ostani kjer si miren bodi in to je to
A tiste tvoje nebuloze o filozofiji in filozofih so pa nivo? Pišeš neke čiste bedastoče, s čimer po nepotrebnem utrujaš forumaše, skratka trolaš, potem pa se boš še pritoževal glede nivoja debatiranja.

Če pa hočeš debato na nivoju, potem utemelji tiste neumnosti, ki ti jih je ratalo sproducirati v nekaj stavkih. Še prej pa si preberi, kaj sploh je filozofija in s čim se sploh ukvarjajo filozofi, da te znova ne zanese ...

Uporabniški avatar
stream
Prispevkov: 313
Pridružen: 21.3.2006 0:39
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a stream »

problemi napisal/-a:
stream napisal/-a:Za čestitat ti je predvsem tvojemu izražanju, posreduj jim to z veseljem te bojo brali, pa še ime vse pove da si samo en velik Problem in nič drugega.
Ne mislim se niti več spuščat na tvoj nivo ostani kjer si miren bodi in to je to
A tiste tvoje nebuloze o filozofiji in filozofih so pa nivo? Pišeš neke čiste bedastoče, s čimer po nepotrebnem utrujaš forumaše, skratka trolaš, potem pa se boš še pritoževal glede nivoja debatiranja.

Če pa hočeš debato na nivoju, potem utemelji tiste neumnosti, ki ti jih je ratalo sproducirati v nekaj stavkih. Še prej pa si preberi, kaj sploh je filozofija in s čim se sploh ukvarjajo filozofi, da te znova ne zanese ...
Vsaj govorim slovensko na slovenskem forumu ti se pa zamisli nad svojim izražanjem in nekim tolmačenjem po svoje. Pa te neke trole al kaj govoriš kar briši nebuloze.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

problemi napisal/-a:
Rock napisal/-a:Izvoli: védenje ali zavedanje, zavest; človek ve in ve, da ve.
Primer: človek čuti bolečino:
on se zaveda bolečine in hkrati tudi ve, da se zaveda bolečine.
Nisem zadovoljen. To da človek ve in ve, da ve je navadna trivialnost oziroma še vedno povsem v Descartesovem stilu. Namreč ne gre za to, da človek ve in ve, da ve, temveč za to, kaj sploh človek (lahko) ve in kako gotovo človek to ve.
Govorila sva o definiciji 'doživljanja', ne o ontoloških ali gnozeoloških problemih.
Poleg tega, nimam nič proti, če sam ponudiš drugačno opredelitev.
Menim, da je (edino) jamstvo za zanesljivost dokaz.
------------
Poznamo (glede na jakost dokazanosti) več vrst dokazov.
-----------
Zakaj se ob tem védenju sprašuješ, zakaj je matematični dokaz najmočnejši dokaz?
Rekel bi, da moja trditev o različnosti dokazov nima kaj prida korelacije z matematiko.
Najmočnejši dokaz je matematični dokaz.
-----------
Se ne strinjam. Prosim, elaboriraj.
------------
Ne bo šlo Rock. Najprej ti, zakaj se ne strinjaš? Utemelji svoje nestrinjanje.
Ti odstopim prvenstvo: imaš privilegij, da svojo tezo sam dokažeš.
Žal nam pa tudi ta ne nudi "absolutno" zanesljivost, kar je, med drugimi, ugotovil tudi Gödel.
------------
Zgolj taka formulacija ne pove dosti. Kajti človek ni absolut (bog), ampak je zmotljiv, je malo-veden, je relativen.
------------
Absolutno je bilo v narekovajih. S tem označevalcem sem ciljal na popolno zanesljivost. To da je človek zmotljiv pri tej stvari nima prav nobene zveze. Kot si opazil sva omenila dokaze.
Če se strinjava, da obstaja več vrst dokazov - je potrebno sedaj dokaze razvrstiti po njihovi dokazni moči.
Moja ideja je bila, da je 'eksperiment' dokaz, da je močan dokaz, a da ni najmočnejši.
---------
Se strinjam, matematični je močnejši.
V fiziki dobe Nobelovo nagrado praviloma eksperimentatorji, ne teoretični fiziki.
Ali z drugimi besedami, matematične formule so zaradi svoje tavtološke narave neizpodbojne, toda veljajo za svet abstrakcij - in je v tej smeri njihova pravilnost odvisna od pravilnosti abstrakcij realnega sveta.

Predvsem pa - ne pozabi na začetek: ustavila sva se pri 'doživljanju'.
Ponovim: čakam na tvojo mb. definicijo.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:
problemi napisal/-a:
Rock napisal/-a:Izvoli: védenje ali zavedanje, zavest; človek ve in ve, da ve.
Primer: človek čuti bolečino:
on se zaveda bolečine in hkrati tudi ve, da se zaveda bolečine.
Nisem zadovoljen. To da človek ve in ve, da ve je navadna trivialnost oziroma še vedno povsem v Descartesovem stilu. Namreč ne gre za to, da človek ve in ve, da ve, temveč za to, kaj sploh človek (lahko) ve in kako gotovo človek to ve.
Govorila sva o definiciji 'doživljanja', ne o ontoloških ali gnozeoloških problemih.
Poleg tega, nimam nič proti, če sam ponudiš drugačno opredelitev.
Menim, da je (edino) jamstvo za zanesljivost dokaz.
------------
Poznamo (glede na jakost dokazanosti) več vrst dokazov.
-----------
Zakaj se ob tem védenju sprašuješ, zakaj je matematični dokaz najmočnejši dokaz?
Rekel bi, da moja trditev o različnosti dokazov nima kaj prida korelacije z matematiko.
Najmočnejši dokaz je matematični dokaz.
-----------
Se ne strinjam. Prosim, elaboriraj.
------------
Ne bo šlo Rock. Najprej ti, zakaj se ne strinjaš? Utemelji svoje nestrinjanje.
Ti odstopim prvenstvo: imaš privilegij, da svojo tezo sam dokažeš.
Žal nam pa tudi ta ne nudi "absolutno" zanesljivost, kar je, med drugimi, ugotovil tudi Gödel.
------------
Zgolj taka formulacija ne pove dosti. Kajti človek ni absolut (bog), ampak je zmotljiv, je malo-veden, je relativen.
------------
Absolutno je bilo v narekovajih. S tem označevalcem sem ciljal na popolno zanesljivost. To da je človek zmotljiv pri tej stvari nima prav nobene zveze. Kot si opazil sva omenila dokaze.
Če se strinjava, da obstaja več vrst dokazov - je potrebno sedaj dokaze razvrstiti po njihovi dokazni moči.
Moja ideja je bila, da je 'eksperiment' dokaz, da je močan dokaz, a da ni najmočnejši.
---------
Se strinjam, matematični je močnejši.

V fiziki dobe Nobelovo nagrado praviloma eksperimentatorji, ne teoretični fiziki. :lol: :lol: :lol: Ali z drugimi besedami, matematične formule so zaradi svoje tavtološke narave neizpodbojne, toda veljajo za svet abstrakcij :lol: :lol: - in je v tej smeri njihova pravilnost odvisna od pravilnosti abstrakcij realnega sveta.

Predvsem pa - ne pozabi na začetek: ustavila sva se pri 'doživljanju'.
Ponovim: čakam na tvojo mb. definicijo.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Iskrena hvala.
Manjka pa sicer:
- pod lupo se kot ne poveča
- demiurg je 'urejevalec, oblikovalec' (in ne 'stvarnik').

Predlagam korekcijo.

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

stream napisal/-a:Roman verjetno hoče povedat, da nismo brez vzdevkov, ker potem tudi nevem kako bi vse skupaj delovalo, če bi imeli kar vsi vzdevek Anonimnež no pustmo
Pa tudi, če bi bili vsi Anonimneži, je sklicevanje možno. Poveš temo, datum in uro, pa je, ali še preprosteje, daš povezavo na post. Ooo-mmm-emm-bbba jjjjj-ec-lljjjannnja ppppa je ppp-ppreveč pppprimm-itttivna, ddda bbbi mmme lahkkkko vznemirjala.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Rock napisal/-a:Iskrena hvala.
Manjka pa sicer:
1)- pod lupo se kot ne poveča
2)- demiurg je 'urejevalec, oblikovalec' (in ne 'stvarnik').

Predlagam korekcijo.
Ad1) Izvoli: Mislim, da je odgovor teoretično pravilen (pod lupo se kot ne poveča). :lol:
"Jajca padajo in se razbijajo," ... :lol:

Ad2) Kje predlagaš "korekcijo", Preprosti? V SSKJ ali na Wikipediji? :lol: :lol:

P.S. Mimogrede, si že pogledal kakšno 'ABC termodinamike za telebane'? :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11767
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Roman napisal/-a:
stream napisal/-a:Roman verjetno hoče povedat, da nismo brez vzdevkov, ker potem tudi nevem kako bi vse skupaj delovalo, če bi imeli kar vsi vzdevek Anonimnež no pustmo
Pa tudi, če bi bili vsi Anonimneži, je sklicevanje možno. Poveš temo, datum in uro, pa je, ali še preprosteje, daš povezavo na post. Ooo-mmm-emm-bbba jjjjj-ec-lljjjannnja ppppa je ppp-ppreveč pppprimm-itttivna, ddda bbbi mmme lahkkkko vznemirjala.
:D :!: :D

Prvi: 'Momojjaja žeženana jjjee aangeel...'
Drugi: 'Momojjaa ppa šeše žžiiviivi...' :D

Roman
Prispevkov: 6598
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

problemi napisal/-a:Ma ravno to okoli resnice je srž problema.
Seveda.
Vzemiva za primer potres. Znanost je vzroke za ta pojav zelo dobro opisala. Ampak ali je resnica določnega potresa zgolj to, kar je o le tej povedala določena veda, ki se pač ukvarja s tem področjem? Verjetno ne.
Skušam uganiti, kaj bi lahko o potresu dejal še kdo izven znanosti. Če razglablja o vzrokih, je najbrž že vse povedano. Posledice torej? Ampak ali te zadevajo (samo) potrese? Kakšna resnica bi tu še prišla v poštev? Smisel, namen, ...?
Konec koncev je na določene omejitve opozoril matematik (Gödel).
Za Gödela bi si bilo treba vzeti več časa. Nisem prepričan, da ga prav razumemo, pa tudi njegove izpeljave nisem nikoli razumel. Argument, da obstajajo v matematiki logična protislovja, me ne zadovolji.
Sem ga že podal, torej subjekt. Seveda ne trdim, da je obravnava le tega nujno in izključno v domeni filozofije, nikakor ne, ampak objketibni metodi moderne znanosti ta preprosto uhaja. Ne da ga ne obravnava, sploh ne, s svojim metodološkim doktrinalom ga ne more adekvatno "zaobjeti", se izmika.
Kakor da se subjekt filozofiji ne izmika oziroma ga zmore adekvatno zaobjeti? Le kako ji to uspe? Lahko poveš o tem kaj več?
Potem bi omenil še recimo poezijo.
Ponovim vprašanje: kaj zmore filozofija o poeziji povedati več kot znanost?
No moram omenti ontologijo in epistemologijo, etiko, politiko, estetiko ...
Enako.
Zakaj se sprašuješ o koristi?
Nisem imel v mislih cekinov. Če se lahko znanost pri filozofiji napaja, dobiva ideje, ima tam sogovornika, je to vendar korist. Pa se to godi?
Te lahko zdaj jaz pozovem, da poveš en primer. Verjetno ti ne bo težko, saj praviš, da jih je zgodovina polna.
Pa vzemiva enega najstarejših primerov, Platonov svet idej, ki je edini resničen (že zato, ker je večen), materialni, čutni svet pa je (samo) minljiva slika idealnega.
Marxov kapital je filozofsko delo, obravnava pa politično ekonomijo.
Se ne strinjam. Filozofska se mi zdi njuna (z Engelsom) utemeljitev dialektičnega materializma, tudi precejšnji del Antidühringa, ne pa vse njuno delo.
Hvala, resnično nisem pričakoval od tebe, da mi boš, verjetno nevede, pritrdil, zakaj filozofija in da le tej ni preostalo obravnavati zgolj smisel. Vse kar se zgoraj sprašuješ ne moremo obravnavati z objektivno metodo. Zato (med drugimi vedami, ki to obravnavajo) filozofija.
Problem pri dobrem/zlu je predvsem ta, da je treba upoštevati čas (dobro zdaj je lahko čez nekaj časa zlo in narobe), nosilce (vem, ni najboljši izraz, ampak nisem hotel uporabiti besede predmet: kar je dobro za enega, je lahko zlo za drugega) in še cel kup psiholoških in socioloških faktorjev. Folozofija o dobrem/zlu se začne z raziskovanjem smisla le tega.
Tudi dobro in zlo sta povsem realna/resnična, saj sodimo o realnih/resničnih dogodkih. "Problem" je v tem, da so naše sodbe teh realnih/resničnih dogodkov arbitrarne.
Ja, dokler se kajpak ne tičejo filozofa osebno.
Nekatere stvari so nespoznatne.
Roman oprosti, to je pa teološki argument.
Izvirno morda res, ampak ni domnevni bog edini nespoznaten.
Za znanost ne obstajajo a priori nespoznatne stvari.
Hm, kaj je že s subjektom (če kvantnih pojavov tu ne upoštevam)?
Hm, večinoma so filozofirali ljudje, ki jih gon po preživetju ni preveč obremenjeval.
Okoli tega gona se ne razpravlja. Vse nas goni, če se malce čudno izrazim.
Seveda nas goni, ampak tisti, ki veljajo za filozofe, ne izhajajo iz vrst sužnjev.
Kaj pa ti še omogoča mišljenje?
Izključno sposobnost možganov sprejeti, obdelati in poslati informacijo.
Ja (če pod obdelavo misliva tudi razumevanje in pod vsem skupaj zavedanje).
gre pri logiki pravzaprav za koncept, kar pa za jezik nikakor ne moremo trditi.
Mislim, da tudi za logiko ne.
Kje je ta meja?
Metoda.
In pa, lahko da si mi že povedal v predhodnih pogovorih, pa bi te vseeno prosil, če to storiš še enkrat, kaj tebi sploh označuje pojem znanost?
Ustvarjanje modela sveta, s katerim je mogoče uspešno napovedovati dogodke. Razlaga v SSKJ je sicer tudi dobra.
»Kaj pomeni povzročati?«
Ja, filozofsko vprašanje. In odgovor?
»Ali je psihično različno od fizičnega (možganskega) ali ne?«
Ne, filozofija se sicer lahko o tem sprašuje, a to ni več njeno.
vprašanje obstoja ali biti
Ja, ampak obstoj ne obstaja, bit ne obstaja.
»Kako lahko to stvarnost sploh spoznamo?«
Ja, ampak tudi to ni več njeno, pa tudi ni nikoli ni filozofija o tem vprašanju dala primernega odgovora.
Nisem pa prepričan, če te razumem, kaj želiš reči s tem, da so zašli v mistiko?
Marksizem je napovedoval, da bo proletariat prevzel oblast in ustvaril raj na Zemlji. To je mistika.
Pomeni so (možni) opisi/razumevanje/definiranje različnih pojavov. En dogodek oziroma pojav ima pač lahko različne pomene, povedano drugače, lahko ga razumemo na različne načine. Ne moremo postaviti enoznačne resnice glede tega dogodka oziroma pojava
Se ne strinjam. Opis je lahko dober (ustrezen) ali slab, pomen je sicer po eni strani vsebina pojma (pa nisem imel v mislih tega pomena pomena :)), po drugi strani pa je pomen nekako sinonim za smisel. Morda nisem bil dovolj razumljiv, morda tudi preveč površen.
Ne razumem, kaj me sprašuješ glede vzroka in posledice.
Pomen se veže na nekaj, kar ima ta pomen. Predmet in pomen sta povezana. Kako je tu z vzrokom/posledico?
Saj, če je nekaj izmišljeno je kljub temu realno.
To spominja na ontološki argument. Kako pa je izmišljeno realno? Samo kot misel, v možganih valujoča informacija, ne pa kot konkreten predmet.
Laž ali čista izmišljotina je vendarle realna.
Ja, tisto, na kar se nanašata, pa ni.
Kako ni pomenov? Hudiča, ali govoriš o več "svetovih", in so pomeni del onega drugega, tretjega?
Pomen je izmišljen. Realna je struktura v možganih, ki ga nosi.
Filozofija je dovolj dobro definirana
Ljubezen do modrosti se mi ne zdi ravno dobra definicija, čeprav morda boljše nimamo.
Cilj je teme, da nam prođe vreme :)
Mogoče pa ga prođe preveč?

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

Roman napisal/-a:Ljubezen do modrosti se mi ne zdi ravno dobra definicija,
Meni tudi ne. Predvidevam, da so jo podali filozofi sami, da bi s tem zvišali vrednost in pomen svojih idej in razmišljanj, ki bi naj bile plod modrosti.
Sam bi jo definiral kot ljubezen do razmišljanja.

Odgovori