Najprej: natresel si kup zanimivih in intrigantnih iztočnic! Dobro, kajti debata je zadnje dni nekako zamrla (Brazilija?)
Se strinjam, da je "precej težko doseči stopnjo nekakšne (superinteligentne) supercivilizacije". Če bi temu ne bilo tako, se Fermi ne bi spraševal: "Kje so?" Toda v vesolju velja nekakšno pravilo, da vse, kar ne nasprotuje naravnim zakonom, ne samo, da se lahko zgodi, ampak se – na strašno dolgi rok – mora zgoditi. Enkrat je v našem vesolju že prišlo do abiogeneze – na naši Zemlji! Tudi če je šlo za usmerjeno panspermijo npr. supercivilizacije, je sama morala biti rezultat abiogeneze in neke vrste darvinistične evolucije. Vsaka druga razlaga nas pelje v močvirje kreacionizma...Če upoštevamo vse zgoraj našteto, je precej težko doseči stopnjo nekakšne (superinteligentne) supercivilizacije.
Hočem reči, poglejmo sebe, kajti, vsaka supercivilizacija bi morala iti skozi to (seveda ne prav to in takšno, skozi podobno pa), našo fazo, v kateri smo "danes" (nekaj sto ali tisoč let) sami.
Fiziki in statistiki poznajo pravilo mediokritete, ki pravi, da je (v odsotnosti drugih dokazov!) naša situacija (mesto v vesolju, razvitost, ipd.) TIPIČNA. To v tem kontekstu pomeni, da je zemlja tipičen planet v tipičnem osončju, na tipičnem mestu v tipični galaksiji. Še bolj konkretno to pomeni, da če se je na našem planetu razvilo življenje pred cca 3,5 milijardami let, se je na nekaterih prej, na drugih pozneje. Sam pa si lahko predstavljaš, kaj pomeni 10.000 let prednosti v razvoju civilizacije, kaj šele milijon.
Če se pa osredotočimo samo na "dobesedni" danes in na "vizijo" bližnje prihodnosti, bi pa, ko bi se imeli namen kdaj sami igrati stvarnika, moralo priti do skorajda nerešljivih problemov - vsaj na (moj) prvi pogled...
Odlično si se zavaroval s tistim "na (moj) prvi pogled"!
Pred malo več kot sto leti je bil za ogromno večino strokovnjakov (kaj šele laikov!) "skorajda nerešljiv problem" letenje s strojem, ki je težji od zraka. Še sto let prej (v času Stephensonove lokomotive) so strokovnjaki prisegali, da vlak nikoli ne bo mogel voziti hitreje kot cca 50km/h, ker bo potnike ubila 'hitrost'...
-
Priče smo povsem novi paradigmi v evoluciji naše vrste. Darvinistična evolucija daje mesto umetni genetski usmerjeni evoluciji, ali genetsko-kulturni ko-evoluciji. Genetski inženiring obljublja (grozi?), da bo s poseganjem v genom odpravil genetsko pogojene bolezni, podaljšal življenjsko dobo in izboljšal našo inteligenco. Ker je vsaka sprememba genoma NASLEDNA, gre za darvinistično evolucijo, ki je vklopila 'forsažo'. Naključne in slepe mutacije in naravno selekcijo že nadomešča genetsko kulturna ko-evolucija. Naj te tu spomnim na Dawkinsonove meme!bomo "ne dovolj" inteligentnim osebam nekje v prihodnosti prepovedali "parjenje" (kajti, evolucija /naravna selekcija/ popolnoma odpade - v razvitih državah že zdaj nima nekega posebnega vpliva)? (ok, izobraževanje vzpodbuja inteligenco /na nek način in "določene vrste" inteligenco/ , ampak, če je ni, je ni)
- se pri človeštvu lahko inteligenca še dodatno razvije (z evolucijskim procesom)?
- bodo stvarniki "elita" (v smislu današnjih znanstvenikov), ali pa se pod "superinteligentna supercivilizacija" razume ves (v našem primeru) človeški rod (to je, vsak posameznik bo superinteligenten)?
-
Seveda je z današnjo moralo problem. Zanjo bi lahko parafrazirali znani rek o religiji: cuisus regio, eius religio, torej: čigar oblast, ta diktira prevladujočo moralo. Križ je tudi v tem, da ima vsak razred, vsaka večja družbena skupina svojo moralo. Toda obstaja neko skupno jedro morale vsake civilizirane družbe. S tehnološkim razvojem družbe in s tem z vedno večjim in pravičnejšim zadovoljevanjem potreb, se bo po moje rešil tudi problem morale, ki ga omenjaš.kako se "rešiti" trenutno veljavnih moralnih norm (všteta tudi trenutna globalna "porazdelitev dobrin" kot moralno sprejemljiva)?
Te, naše (vsaj zahodnjaške) sedanje moralne norme ne omogočajo nekega posebnega "napredka" - na primer glede "poenotenja" inteligence, pa na primer... blabla bla, blabla bla (ničesar pametnega se trenutno ne morem domisliti, tisto česar se pa domislim, bi pa zahtevalo dodatno pojasnjevanje in pojasnjevanje)...
...pa zato kar o, po mojem mnenju, najpomembnejšem problemu (omenjen je že bil - Rock ga je zagotovo omenil, morda še kdo): populacija.
Kot je rekel Douglas v Štoparskem vodniku po galaksiji: vesolje je strašljivo veliko...Samo do našega 'dvorišča' (središča naše galaksije) je cca 30.000 svetlobnih let...Lahko, da je proti centru naše Rimske ceste gneča, o kateri se nam – provincialcem iz obrobja niti ne sanja... In kako dolgo smo sploh sposobni komunicirati z EM valovi? Malo več kot sto let. To je utrip srca v kozmičnem času.Kam z njo? Vojko je omenil, da bi supercivilizacija, ki je(če je) kreirala prvo zemeljsko samoreplicirajočo molekulo, v razvoju lahko bila nekaj milijonov ali pa kar milijardo let pred nami ("za toliko" je trenutno bolj razvita od naše trenutne).
Če vzamemo, da je tista civilizacija nekoč bila (in na določen način je tudi morala biti) na stopnji, na kateri smo danes mi... potem je (tako, na hitro rečeno) do danes naselila kar nekaj osončij.
Pa ne s samoreplicirajočimi molekulami, ampak s svojimi odraslimi pripadniki.
Le kdo bo, sam v stanovanjski stiski, naokrog "sejal" samoreplicirajoče molekule? Kdo le bi, ko pride tako daleč, da spozna da vesolje /vsaj zanj/ niti ni več tako zelo ogromno, in da bo "vedno manjše" (glede ustreznih okolij za bivanje), dodatno naseljeval planete (oziroma vesolje) z "umetno ustvarjenim" življenjem?
Zakaj tako misliš (vprašanje je smiselno samo v primeru, da je bil 'stvarnik' npr. civilizacija tip III, ne pa nadnaravni agensi, kot si otročje predstavljajo kreacionisti)?Hočem reči, če smo res ustvarjeni, potem nam zagotovo ni usojeno (namenjeno, hehe) postati supercivilizacija...