Kaj je za vas smisel zivljenja?
Vsakogar?Vedež napisal/-a:Tisti, ki pozna resnico, si jo prav gotovo ne izmišlja. Nisem rekel, da jo jaz poznam . Vem le to, da obstaja in je za vsakogar enaka.
To je že kategoriziranje in izpuščanje velike množice bitij! Če se že želiš spuščati v filozofske vode (filozofija je izjemno veliko in kompleksno polje) potem poskusi uporabit argument (ali princip) nesposobnost izražanja je enaka nevednosti! (brez pristopa je vsaka beseda ničelna in vse kar poveš ničvredno, lahko se ti celo posreči in je to kar poveš pravilno, ker pa tega nemoreš drugim pokazat/povedat/podat je ničvredno)
L.P.
Kako veš? Ker ga nisi srečal? Ko boš imel voljo, ga boš, ker boš pripravljen na kaj takega. Sedaj pa očitno še nisi. Kaj naj ti rečem, škoda pač, pa ... saj boRoman napisal/-a:Seveda ne, saj je samo njegova. Ampak ne bo pa se izognil raznih floskul, kot je na primer: "ne moreš me razumeti, ker nisi dovolj razvit (jaz pa sem)". Tega ne bo rekel, morda bo rekel: Dovoljeno ti bo vedeti, ko boš pripravljen na to.Vedež napisal/-a:Tisti, ki jo pozna, ti jo morda ne bo niti povedal
Točno to. Ga ni in ga nikoli ni bilo.saj ga tudi srečal ne boš.
Jaz te ne bom prepričeval, ker to ni moj namen. Očitno so te prepričali drugi. Povem pa ti, da bistvo ni takšno kot si (po tvojem pisanju sodeč) ti misliš.
Glej, ljudi prepričujejo tako eni, kot drugi.
Verjemi v znanost, kajti to je vse kar vemo - (torej smo omejeni, ker ne sprejmemo tistega kar ne vemo - kaj pa če vemo komaj zelo zelo malo ???). Potem pa trdimo kako smo pametni in ponosno stojimo za načelom, da Boga ni. Torej verjemi v znanost.
Drugi pravijo, da Bog pač je in moraš verjeti vanj, pa če kaj veš ali pa ne. Važno je da sprejmeš in potem te drugi vodijo.
Jaz pa pravim, da sta oba pristopa neučinkovita za človeka. Človek je tukaj zato, da spozna smisel. V smislu pa se skriva nekaj več kot ponujajo eni ali drugi. Vsak posameznik je na poti, da iz vsega balasta izlušči tisto pravo. To je pa enako pri vseh.
Glej, ljudi prepričujejo tako eni, kot drugi.
Verjemi v znanost, kajti to je vse kar vemo - (torej smo omejeni, ker ne sprejmemo tistega kar ne vemo - kaj pa če vemo komaj zelo zelo malo ???). Potem pa trdimo kako smo pametni in ponosno stojimo za načelom, da Boga ni. Torej verjemi v znanost.
Drugi pravijo, da Bog pač je in moraš verjeti vanj, pa če kaj veš ali pa ne. Važno je da sprejmeš in potem te drugi vodijo.
Jaz pa pravim, da sta oba pristopa neučinkovita za človeka. Človek je tukaj zato, da spozna smisel. V smislu pa se skriva nekaj več kot ponujajo eni ali drugi. Vsak posameznik je na poti, da iz vsega balasta izlušči tisto pravo. To je pa enako pri vseh.
Tudi moj namen ni prepričevanje, ampak izmenjava mnenj. Moje mnenje pa je, da bivanja in nebivanja (nekateri so občutljivi na besedo obstoj) boga ni mogoče dokazati, verjeti pa je mogoče v karkoli, najsi bo to resnično ali ne. Svet spoznavamo s svojim omejenim spoznavnim aparatom in tisto, česar ne moremo spoznati, lahko je, lahko pa ni.
Obremenilna okoliščina pri vsem tem je domnevna potreba po smislu, iz katere izvira enako domnevna potreba po bogu. Življenje je ves čas ogroženo, začinjeno s trpljenjem in nevednostjo, tega pa človek enostavno ne more mirno gledati in se zato zateka k nekakšni rešitvi. Izmisli si nadnaravno in si to vzame za tolažbo. Tak človek smisla ne išče več in se lahko mirno posveti vsakdanjemu življenju. Ali mu gre bolje kot tistemu, ki ne vidi smisla v nadnaravnem ali smisla celo nima? Po opazovanju različnih ljudi po svetu je odgovor nikalen. Zadovoljstvo v življenju ni odvisno od obstoja vere ali obstoja boga.
Obremenilna okoliščina pri vsem tem je domnevna potreba po smislu, iz katere izvira enako domnevna potreba po bogu. Življenje je ves čas ogroženo, začinjeno s trpljenjem in nevednostjo, tega pa človek enostavno ne more mirno gledati in se zato zateka k nekakšni rešitvi. Izmisli si nadnaravno in si to vzame za tolažbo. Tak človek smisla ne išče več in se lahko mirno posveti vsakdanjemu življenju. Ali mu gre bolje kot tistemu, ki ne vidi smisla v nadnaravnem ali smisla celo nima? Po opazovanju različnih ljudi po svetu je odgovor nikalen. Zadovoljstvo v življenju ni odvisno od obstoja vere ali obstoja boga.
V bistvu si lepo povedal, toda še enkrat pravim: ne delaj razlike na vernike in nevernike. V bistvu gre za delitev na tiste, ki iščejo smisel in na tiste, ki ne iščejo smisla. V eno ali drugo množico pa lahko spadajo verniki (če gledaš na pripadnost religijam, na katere se tako rad zgovarjaš) ali neverniki (tisti, ki zavračajo religiozne nauke).
Torej vprašaj se: Iščeš smisel ali ga ne iščeš? Je zate smiselno živeti ali je zate življenje enako neživljenju?
Kot protiargument mi lahko navedeš materialne smisle, jaz pa ti lahko le povem, da to niso pravi smisli.
Nisi na isti, si pa na enaki poti kot jaz in na enaki poti kot prvi človek, ki ga boš pravkar zagledal.
Torej vprašaj se: Iščeš smisel ali ga ne iščeš? Je zate smiselno živeti ali je zate življenje enako neživljenju?
Kot protiargument mi lahko navedeš materialne smisle, jaz pa ti lahko le povem, da to niso pravi smisli.
To ne pravim jaz, ker jaz nočem, da si kdo izmišlja ali pa izmišljeno podaja naprej. Če si me vrgel v nek koš, ki ti je blizu, si se zmotil.Izmisli si nadnaravno in si to vzame za tolažbo. Tak človek smisla ne išče več in se lahko mirno posveti vsakdanjemu življenju.
Nisi na isti, si pa na enaki poti kot jaz in na enaki poti kot prvi človek, ki ga boš pravkar zagledal.
Kako je lahkoživljenje sploh nesmiselno? Če nebi bilo smiselno, ga nebi bilo.Vedež napisal/-a:Torej vprašaj se: Iščeš smisel ali ga ne iščeš? Je zate smiselno živeti ali je zate življenje enako neživljenju?
Kot protiargument mi lahko navedeš materialne smisle, jaz pa ti lahko le povem, da to niso pravi smisli.
Kako neki lahko rečš da smisel ni materialni? Kaj je nasprotje materialnega duhovno? Torej je smisel duhovni? Praviš pa tudi da nesmemo deliti na virne in ne-virne? A je torej tudi z nevirne smisel duhovni? (a jih ne naredi slednje dejstvo virne?) (tvoje izjave se ničujejo med sabo)
Po tvojem pisanju sem zasledil da je zate smisel življenja platoničen-> torej nekaj kar bi moralo biti nad nami v svetu idej (ne jemat dobesedno) -> nekaj kar vidijo izbranci, tisti, ki se splazijo iz votline ... Preveliko idealiziranje pa prepreči vsem da bi o smislu sploh govorili, govorijo lahko le še o poti ... in ponovno se zapletemo v krog verovanja -> tukaj iztopaš iz platonizma v religijo.
Dobil sem obutek da ne-le da slutiš da smisel obstaja ampak si prepričan da bi ga ubesedinjenje razvrednotilo. (kot da bi idejo prinesel v votlino -> postala bi ponovno navadni predmet -> izgubila bi njen sijaj) S tem pa ko postvaiš idejo tako zelo visoko, se moraš vedno obračat nazaj na človeka in tukaj je tvoja nahujša napaka - ideja je izven človeka in ga presega velja za vse ne le zanj in ni izključno njegova.
(v kolikor nisi seznanjem z Platonom se opravičujem, ker ti bo verjetno zgornji odstavek nesmiselen)
L.P.
Ne vem, če res. Ali tisti, ki verjame v boga, še išče smisel? In če, čemu le? Se strinjam, da delitev na verne in neverne najbrž ni prava, ampak delitev na zaupljivce in dvomljivce, ki pripelje do prejšnje, pa je že.Vedež napisal/-a:ne delaj razlike na vernike in nevernike. V bistvu gre za delitev na tiste, ki iščejo smisel in na tiste, ki ne iščejo smisla.
Če je smisel "živeti dobro in pošteno", potem sem ga že našel. Če je smisel "spoznati (ali razumeti) vse", tudi, čeprav je za ta smisel očitno, da je neuresničljiv. Če pa je smisel "doseči posmrtno življenje", pa je stvar že globoko vprašljiva.Torej vprašaj se: Iščeš smisel ali ga ne iščeš?
Tudi življenje z materialnimi smisli je življenje, ki je še kako različno od neživljenja. Pogosto se mi zdi, da imajo ljudje z "višjimi" smisli manj življenja.Je zate smiselno živeti ali je zate življenje enako neživljenju?
Kako ločiš materialne cilje od nematerialnih?Kot protiargument mi lahko navedeš materialne smisle, jaz pa ti lahko le povem, da to niso pravi smisli.
Ne bodi užaljen, nikogar ne mečem v koš.Če si me vrgel v nek koš, ki ti je blizu, si se zmotil.
Misliš? Po čem sklepaš?si pa na enaki poti kot jaz
Škoda, ker se ne razumemo. To je zaradi besed, ki niso dovolj za popis stanja in razumevanje v celoti. Ločevanje na verovanje, da obstaja le materialno in verovanje da obstaja materialno + duhovno, je pripeljalo k razlikovanju na verne in neverne.Kako neki lahko rečš da smisel ni materialni? Kaj je nasprotje materialnega duhovno? Torej je smisel duhovni? Praviš pa tudi da nesmemo deliti na virne in ne-virne? A je torej tudi z nevirne smisel duhovni? (a jih ne naredi slednje dejstvo virne?) (tvoje izjave se ničujejo med sabo)
Ne gre za to, da če boš "verjel, da obstaja višji smisel" boš pa veren. Jaz nočem, da verjameš, hočem da veš.
Nič ni priviligirano za izbrance. Vsi smo isti. Iskanje smisla je prirojeno vsem ljudem - nekateri to zavestno vedo, drugi pač ne. Smisel je potrebno ugotoviti, dešifrirati, spoznati ali kakorkoli se že izrazimo. Verjeti ni dovolj.nekaj kar vidijo izbranci, tisti, ki se splazijo iz votline ... Preveliko idealiziranje pa prepreči vsem da bi o smislu sploh govorili, govorijo lahko le še o poti ... in ponovno se zapletemo v krog verovanja -> tukaj iztopaš iz platonizma v religijo.
Nihče nima "višjih smislov". Vsi imamo enakega.Tudi življenje z materialnimi smisli je življenje, ki je še kako različno od neživljenja. Pogosto se mi zdi, da imajo ljudje z "višjimi" smisli manj življenja.
Sem že odgovoril.Misliš? Po čem sklepaš?