shrink napisal/-a:Eksperimenti ne potrjujejo določenih razmer, eksperimenti le potekajo ob določenih razmerah in te so seveda znane.
Kaj pa potrjuje določene razmere? Naše arbitrarno določanje? Praviš, da eksperimenti potekajo le ob določenih razmerah? So te vedno iste? Ali znanstvenik kdaj opravi eksperiment v enih, potem pa isti eksperiment ponovi drugih?
Kaj v znanstvenem smislu sploh pomenijo "običajne razmere"?
Ne, gre le za makroskopski kvantni pojav, ne pa za objekt: tudi superprevodniki npr. so makroskopski objekti (recimo superprevodni obroč magnetov v LHC je dolg 27 km) pa seveda nihče teh magnetov ne smatra kot makroskopskih objektov, ki se obnašajo kvantno kot npr. osnovni delci.
Torej kvantni pojavi veljajo tudi za makroskopske objekte, torej tudi za človeka? "Valovno-delčni dualizem" je kvantni pojav, torej velja tudi za človeka?
Nisi mi še odgovoril na vprašanje? Kako lahko ali pa zakaj struktura sestavljena iz samih kvantnih objektov sama ni kvantni objekt? Če bi človeka "opazovali" na nivoju atomov, kar je vsaj v principu možno, ali potem takem tudi ne bi šlo za kvantni objekt? Kaj določa, da to ni? Stalna dekoherenca? Ampak kvantna dekoherenca obravnava vpliv okolja na stanje sistema. Če pravilno razumem, le ta ne govori o samem sistemu kot takemu, ampak o vplivu okolja na sistem. Pri makroskopskih objektih pač vpliv okolja povzroča stalno dekoherenco. Vendar, če bi dosegli, da vpliva okolja ni oziroma da je le ta praktično povsem zanemarljiv, bi mogoče "opazili" kvantno koherenco. Vpliv okolja, torej razmere, so tiste, ki vplivajo. Na podlagi tega pa ne moreš trditi, da za makroskopske objekte ne velja "valovno-delčni dualizem". Vpliv okolja povzroča težave tudi pri izdelavi kvantnih računalnikov: "Glavna ovira pri gradnji kvantnih računalnikov je dekoherenca, saj je sistem težko izolirati od okolice, vsaka interakcija z okoljem pa vpliva na superpozicijo registra in lahko pokvari računanje." (
http://student.pfmb.uni-mb.si/~mgunstek ... i/kr4.html)
To tvoje filozofiranje je brezpredmetno, kajti - kot sem rekel - vsaka fizikalna teorija ima svoje območje veljavnosti: in če eksperimenti potrjujejo veljavnost neke teorije na nekem območju oz. v nekih razmerah, to seveda še ne pomeni, da velja v vseh razmerah.
"Slamnati mož", ponovno, nisem problematiziral veljavnosti teorij, ampak uporabo označevalcev "običajno", "normally, "navadno" ...
Še za en velikostni red več kot fuleren \(\mathrm{C_{60}}\), ki ima maso 720 AMU, a vseeno gre za 14 velikostnih redov manj od običajnih makroskopskih objektov.
Nisi mi odgovoril, ali gre pri tvoji trditvi, da fuleren oziroma molekule s še večjo maso niso makroskopski objekti, za konsenz znotraj fizike, ali pa gre, kot si rekel za pomisleke določenih fizikov?
Kaj potem govorijo naslednji fiziki, ki pač niso AMRIT, ko pravijo:
"We show that even complex systems, with more then 1,000 internal degrees of freedom, can be prepared in quantum states that are sufficiently well isolated from their enviroment to avoid decoherence and to show almost perfect coherence." (
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3104521/)
Še en članek:
Matter-wave interference of particles selected from a molecular library with masses exceeding 10,000 amu (
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23900710)
za superprevodnost "bi videl obstoj neke izjeme", za valovno-delčni dualizem pa "bi dokazoval obstoj izjeme".
Mislim, da z mojo logiko ni nič narobe. Pri superprevodnosti izjema nedvoumno obstaja. Za "valovno-delčni dualizem" pa pač še ne vemo. Kot si rekel bi bilo izjemo potrebno šele dokazati, no rekel si, da bi za vsak objekt potrebovali eksperiment, ki bi dokazoval ali le ta velja ali ne.
Niti približno: Newtonova teorija npr. "normalno" velja pri hitrostih \(v << c\) še danes.
Ravno tu se vidi problem "običajno" oziroma "običajne" razmere in kako si s tem pri natančnem definiranju pojavov ne moremo pomagati. Ti dobro veš, da lahko Newtonovo teorijo lepo pospravimo v predal in pač posežemo po Einsteinovi. Seveda za "običajne" potrebe to ni potrebno, ampak, kot sem že rekel, tu ni govora ali je Newton dovolj natančen pri hitrostih
\(v << c\), temveč kakšna je resničnost kot taka in ne zgolj v "običajnih" razmerah.
Čisto nakladanje, sicer pa je bistven zadnji del, ki sem ga poudaril s krepko pisavo, ti si ga pa priročno izpustil:
Ni res, da sem ga izpustil oziroma kateri del naj bi izpustil? Citiral sem iz tega tvojega odgovora:
viewtopic.php?p=92475#p92475
Ne vem sicer, o čem govori 't Hooft, ampak dejstvo je, da nihče ni prepričan o absolutni veljavnosti kvantne teorije. Resda je fundamentalna, a ne nujno absolutna teorija.
Zakaj si ti torej prepričan o nečemu na osnovi "običajnega"?
Ja, hudič je - kot ponavadi - v podrobnostih.
In ja, fuleren ni makroskopski objekt: je kvečjemu objekt med mikroskopskim in makroskopskim območjem in seveda bistveno bližje prvemu.
In temu območju rečemo? Torej, je očitno konsenz vseh ali vsaj velike večine fizikov, da fuleren ni makroskopski objekt. Kaj bi rekel Zeilinger in fiziki iz člankov katere sem objavil?