
Opazovalec A opazi svetlobno hitrost žarka na poti od vira svetlobe do vstopa svetlobe v stekleno kocko ter zmanjšano hitrost svetlobe v steklu za lomni količnik svetlobe v steklu. Ob izstopu svetlobe iz stekla se hitrost svetlobe poveča na svetlobno hitrost. S svetlobno hitrostjo svetloba prispe do gledala in se z enako hitrostjo odbije od ogledala in vrne nazaj do steklene kocke, kjer v točki y vstopi v steklo. Tam se ponovno zmanjša njena hitrost. V točki x izstopi iz stekla in se k viru vrne s svetlobno hitrostjo.
Opazovalec A v steklu opaža vedno enako hitrost svetlobe ne glede na hitrost steklene kocke. Enako hitrost (v eni in drugi smeri) opaža celo, kadar se žarek skozi steklo giblje v smeri gibanja steklene kocke in v nasprotni smeri.
V primeru, ko se žarek giblje v smeri gibanja steklene kocke se izstopna točka žarka iz stekla (y ) od žarka oddaljuje (kot pri Sagnac interferometru), zato se podaljša čas gibanja žarka v stekleni kocki. Ko se žarek vrača od ogledala se izstopna točka žarka x žarku približuje, kar skrajša čas potovanja žarka v stekleni kocki. Žarek v smeri proti ogledalu (zaradi gibanja steklene kocke) torej skozi stekleno kocko potuje dlje, kot v nasprotni smeri.
Ker oba opazovalca opazujeta isti pojav (na primer isti uri v točkah x in y), različna časa potovanja žarkov v eni in drugi smeri opazi tudi opazovalec B. V sistemu opazovanja opazovalca B stekleno kocka miruje, zato sta različna časa potovanja žarkov skozi stekleno kocko v eni in drugi smeri lahko le posledica različnih hitrosti žarkov v steklu v sistemu opazovanja B opazovalca.