Hitrost svetlobe v gibajočem mediju

[Rozman]

Mirujoči vir svetlobe seva svetlobo v mirujoče ogledalo skozi gibajočo stekleno kocko. Svetlobni žarek se odbije od ogledala in se vrne skozi stekleno kocko v obratni smeri gibanja kocke k viru svetlobe. Žarek opazujeta opazovalec A in B. Opazovalec A miruje glede na vir svetlobe (in ogledalo), opazovalec B pa je na stekleni kocki in se giblje z njo.

Opazovalec A opazi svetlobno hitrost žarka na poti od vira svetlobe do vstopa svetlobe v stekleno kocko ter zmanjšano hitrost svetlobe v steklu za lomni količnik svetlobe v steklu. Ob izstopu svetlobe iz stekla se hitrost svetlobe poveča na svetlobno hitrost. S svetlobno hitrostjo svetloba prispe do gledala in se z enako hitrostjo odbije od ogledala in vrne nazaj do steklene kocke, kjer v točki y vstopi v steklo. Tam se ponovno zmanjša njena hitrost. V točki x izstopi iz stekla in se k viru vrne s svetlobno hitrostjo.

Opazovalec A v steklu opaža vedno enako hitrost svetlobe ne glede na hitrost steklene kocke. Enako hitrost (v eni in drugi smeri) opaža celo, kadar se žarek skozi steklo giblje v smeri gibanja steklene kocke in v nasprotni smeri.

V primeru, ko se žarek giblje v smeri gibanja steklene kocke se izstopna točka žarka iz stekla (y ) od žarka oddaljuje (kot pri Sagnac interferometru), zato se podaljša čas gibanja žarka v stekleni kocki. Ko se žarek vrača od ogledala se izstopna točka žarka x žarku približuje, kar skrajša čas potovanja žarka v stekleni kocki. Žarek v smeri proti ogledalu (zaradi gibanja steklene kocke) torej skozi stekleno kocko potuje dlje, kot v nasprotni smeri.

Ker oba opazovalca opazujeta isti pojav (na primer isti uri v točkah x in y), različna časa potovanja žarkov v eni in drugi smeri opazi tudi opazovalec B. V sistemu opazovanja opazovalca B stekleno kocka miruje, zato sta različna časa potovanja žarkov skozi stekleno kocko v eni in drugi smeri lahko le posledica različnih hitrosti žarkov v steklu v sistemu opazovanja B opazovalca.

[shrink]

Kar pošlji v objavo v kakšno (seveda resno) revijo. Poročaj o odzivu urednika.

[Rozman]

Gornji zapis temelji na Newtonovi teoriji, kjer je hitrost svetlobe v mediju odvisna od sistema opazovanja. V tem opisu opazovalca A in B ne vidita enakih hitrosti svetlobe v mediju, ampak eden eno drug drugo hitrost svetlobe skozi medij.

Če je gornji primer možno opisati tudi v PTR, to je v sistemu, kjer opazovalca A in B vidita enaki hitrosti svetlobe v mediju, bi bilo treba tako rešitev tu na forumu opisati - ne zaradi mene, predvsem zaradi mnogih bralcev tega foruma.

Torej, ali je možno opis gibanja svetlobe v gibajočem mediju pojasniti s PTR?

[shrink]

No, že prva poved v zadnjem oglašanju kaže na to, kje ga antirelativnostni psevdoznanstvenik Rozman biksa.

[Rozman]

Gornja slika prikazuje primer, ko je hitrost svetlobe odvisna od hitrosti opazovalca (podobno kot pri Newtonu). Na ta zapis na tem forumu ni protiargumentov. To razumem (kljub temu da je to v nasprotju s PTR), če že ne kot večinsko strinjanje bralcev z zapisom, vsak kot zadrego pri iskanju alternativne pojasnitve pojava. Da bi bil z zapisom še bolj jasen, sem pojav strukturirano opisal še na strani http://www.frozman.si/pdf/GIB_MEDIJ.pdf

[shrink]

Gornji primer je le tvoj šarlatanski miselni eksperiment, ki je že v osnovi zgrešen. Dovolj dober argument?

[NIKKI]

Jaz se bolj sprašujem zakaj sploh vir svetlobe, jaz bi steklo ali še bolje zrcalo poslal pospešeno, potem ne rabiš svetila.

[Rozman]

Nikki, če raziskujemo lastnosti svetlobe, potem rabimo vsaj en foton, ter svetilo, da ga izseva. Brez svetlobe težko raziskujemo svetlobo.

Pa še nekaj: V fiziki so pojavi povezani. En navidezno nepomemben pojav je lahko ključ do velikih odkritij. Dokler ne pojasnimo primera hitrosti svetlobe v gibajočem mediju http://www.frozman.si/pdf/GIB_MEDIJ.pdf ne bomo razumeti temne snovi in temne energije. Ko pa bomo izmerili hitrost svetlobe med različnimi sistemi opazovanja in pojasnili ta pojav, pa bo v celoti razumljena tudi temna snov in temna energija ( http://www.frozman.si/pdf/Vesolje.pdf ).

[NIKKI]

Za svetlobo potrebuješ samo prostor! Da jo vidiš oziroma zaznaš pa eno ali dve zrcali in/ali pospešek!

[shrink]

Tvoja "odkrivanja" v fiziki so povsem šarlatanska, Rozman.

[Rozman]

Zgodbo, opisano v http://www.frozman.si/pdf/GIB_MEDIJ.pdf in prikazano na sliki


dopolnjujem z naslednjim razmišljanjem:

Med stekleno kocko (točko y) in ogledalom je določeno število EM valov svetlobe. Število valov je odvisno od valovne dolžine svetlobe in od razdalje med stekleno kocko in ogledalom. Ker se razdalja med steklom in ogledalom zaradi gibanja steklene kocke zmanjšuje, je na tej razdalji vse manj EM valov in ko se steklena kocka dotakne ogledala, med stekleno kocko in ogledalom ni več nobenega EM vala.

Zmanjševanje števila EM valov na omenjeni relaciji pomeni, da iz steklene kocke v časovni enoti izstopi manj EM valov, kot jih prispe na ogledalo. Z drugimi besedami to pomeni, da je frekvenca svetlobe pri izstopu svetlobe iz steklene kocke manjša od frekvence svetlobe, ki vpada na ogledalo. Pri določanju frekvence nismo odvisni od merjenj časa v eni ali drugi točki, saj razliko frekvence določa kar sprememba števila EM valov na razdalji od steklene kocke do ogledala.

Opazovalec A in tudi opazovalec B, vsak v svojem sistemu opazovanja, na razdalji od steklene kocke do ogledala vidita enako valovno dolžino vseh valov v verigi. Valovna dolžina je v enem in drugem sistemu opazovanja je po PTR lahko različna, vendar je za naš primer to ni pomembno.

Valovna dolžina svetlobe, tako za opazovalca A, kot za opazovalca B je na izstopu iz steklene kocke enaka valovni dolžino svetlobe, ki vpade na ogledalo. Frekvenca svetlobe na izstopu iz steklene kocke pa je manjša od frekvence svetlobe, ki vpade na ogledalo. To pomeni, da je skladno z enačbo c= f.λ hitrost svetlobe na izstopu iz steklene kocke, to je v točki y, manjša od hitrosti svetlobe, ki vpade na ogledalo.

[shrink]

To pomeni, da je skladno z enačbo c= f.λ hitrost svetlobe na izstopu iz steklene kocke, to je v točki y, manjša od hitrosti svetlobe, ki vpade na ogledalo.

Tipičen sklep Rozmanove šarlatanske logike na osnovi miselnih šarlatanskih eskperimentov.

[Rozman]

Da bo sledeči zapis bolj razumljiv:

Zmanjševanje števila EM valov na omenjeni relaciji pomeni, da iz steklene kocke v časovni enoti izstopi manj valov, kot jih prispe na ogledalo. To pomeni, da je frekvenca svetlobe pri izstopu svetlobe iz steklene kocke manjša od frekvence svetlobe, ki vpada na ogledalo. Opazovalec na razdalji od steklene kocke do ogledala vidi enako valovno dolžino vseh valov v verigi. Valovna dolžina svetlobe je na izstopu iz steklene kocke enaka valovni dolžino svetlobe, ki vpade na ogledalo. Frekvenca svetlobe na izstopu iz steklene kocke pa je manjša od frekvence svetlobe, ki vpade na ogledalo. To pomeni, da je skladno z enačbo c= f.λ hitrost svetlobe na izstopu iz steklene kocke, to je v točki y, manjša od hitrosti svetlobe, ki vpade na ogledalo.

mu dodajam: Hitrost svetlobe na razdalji od steklene kocke do ogledala je enaka izstopni hitrosti svetlobe iz steklene kocke, povečana za hitrost gibanja steklene kocke.

Je pa res, da ti miselni eksperimenti niso dokaz hitrosti gibanja svetlobe. Dokaz o hitrosti gibanja svetlobe lahko dobimo le na osnovi meritve hitrosti svetlobe po znanstveni metodi, ki še nikoli in nikjer na svetu ni bila opravljena. Dokler hitrosti svetlobe iz gibajočega vira ne izmerimo, ne vemo kakšna je hitrost svetlobe in so šarlatanske kakršne koli trditve o hitrosti svetlobe, če se izrazim v Shrinkovem žargonu. Absurd izogibanju fizikov meritvi hitrosti svetlobe je še toliko večji ob dejstvu, da je poznanih več izvedljivih metod merjenja hitrosti svetlobe http://www.frozman.si/pdf/Hitrost%20svetlobe.pdf .

[shrink]

Dokaz o hitrosti gibanja svetlobe lahko dobimo le na osnovi meritve hitrosti svetlobe po znanstveni metodi, ki še nikoli in nikjer na svetu ni bila opravljena.

Je, je:

http://en.wikipedia.org/wiki/Tests_of_s ... _or_energy

in seveda so se samo za njegovo "hiberniranost" Rozmana nekateri forumaši dodatno potrudili:

viewtopic.php?p=80445#p80445

in dostopen full text:

viewtopic.php?p=80446#p80446

[Motore]

Dokler hitrosti svetlobe iz gibajočega vira ne izmerimo,...

Le kot opozorilo novim uporabnikom: meritve hitrosti svetlobe iz gibajočega vira so bile že večkrat opravljene (forum je poln povezav na take meritve, glej zgornji Shrinkov odgovor) in so nedvomno potrdile absolutnost svetlobne hitrosti. Rozmanovim "trditvam" ne nasedajte, saj se na tem forumu že veliko let redno ponavljajo, avtor pa seveda nima osnovnega znanja o teoriji relativnosti in o znanstveni metodi.