fizika
Re: fizika
Mimogrede:
5. Verjetno je tu mišljen izraz (amplituda v odvisnosti od frekvence) za risanje resonačnih krivulj. Pri električnem nihajnem krogu je najlažje delati z impedancami - za RLC vezje je skupna impedanca (http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... er.html#c1):
\(\displaystyle Z=\sqrt{R^2+\left ( \omega L-\frac{1}{\omega C} \right )^2}\)
Amplituda toka in amplituda napetosti sta seveda povezani preko Ohmovega zakona:
\(\displaystyle I_0=\frac{U_0}{Z}\)
Če v \(Z\) uvedemo \(2\beta=\frac{R}{L}\) in \(\omega_0^2=\frac{1}{LC}\), dobimo za amplitudo toka izraz za klasično resonančno krivuljo:
\(\displaystyle \frac{I_0}{U_0 L/\omega_0}(\omega) = \frac{\frac{\omega}{\omega_0}}{\sqrt{\left(1-\left(\frac{\omega}{\omega_0}\right)^2\right)^2+\left(\frac{2\beta}{\omega_0}\right)^2\left(\frac{\omega}{\omega_0}\right)^2}}\)
5. Verjetno je tu mišljen izraz (amplituda v odvisnosti od frekvence) za risanje resonačnih krivulj. Pri električnem nihajnem krogu je najlažje delati z impedancami - za RLC vezje je skupna impedanca (http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... er.html#c1):
\(\displaystyle Z=\sqrt{R^2+\left ( \omega L-\frac{1}{\omega C} \right )^2}\)
Amplituda toka in amplituda napetosti sta seveda povezani preko Ohmovega zakona:
\(\displaystyle I_0=\frac{U_0}{Z}\)
Če v \(Z\) uvedemo \(2\beta=\frac{R}{L}\) in \(\omega_0^2=\frac{1}{LC}\), dobimo za amplitudo toka izraz za klasično resonančno krivuljo:
\(\displaystyle \frac{I_0}{U_0 L/\omega_0}(\omega) = \frac{\frac{\omega}{\omega_0}}{\sqrt{\left(1-\left(\frac{\omega}{\omega_0}\right)^2\right)^2+\left(\frac{2\beta}{\omega_0}\right)^2\left(\frac{\omega}{\omega_0}\right)^2}}\)
Re: fizika
Okej, nisem siguren pri prvem in drugem vprašanju.
Za 1. vprašanje sem si zapisal da je jakost el. polja okoli dolge enakomerno nabite žice E = e/2Пε0.rl, za ploščo pa je jakost E=e/ε0.2S.
Za 2. vprašanje pa imam zapisano da je gaussov izrek e=ε/integral(EdS) pri čemer je E = e/2Пε0rl;
z besedami: integral gostote el. polja po poljubni ploskvi je enak naboju, ki ga ta ploskev objema.
Nevem, kako bi prfoksu opisal primer uporabe, obenem pa me zanima ali je to kar sem napisal prav.
Lp
Za 1. vprašanje sem si zapisal da je jakost el. polja okoli dolge enakomerno nabite žice E = e/2Пε0.rl, za ploščo pa je jakost E=e/ε0.2S.
Za 2. vprašanje pa imam zapisano da je gaussov izrek e=ε/integral(EdS) pri čemer je E = e/2Пε0rl;
z besedami: integral gostote el. polja po poljubni ploskvi je enak naboju, ki ga ta ploskev objema.
Nevem, kako bi prfoksu opisal primer uporabe, obenem pa me zanima ali je to kar sem napisal prav.
Lp
Re: fizika
1. Enakomerna žica, tvoj izraz je pravilen, ampak običajno se uporabi gostota naboja \(\rho = \frac e l\) in tako je električno polje \(E=\frac{\rho }{2\pi \epsilon _0R}\).
Za ploščo gre isto, običajno z gostoto naboja \(\sigma =\frac e S\), kar pomeni \(E=\frac{\sigma }{2\epsilon _0}\)
2. Tule je ful lepo napisano kaj je Gaussov zakon. http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Gaussov_zakon že prvi stavek: Električni pretok skozi zaključeno ploskev je sorazmeren zaobjetemu naboju lepo z besedam pojasni enačbo in se res ne spomnim kako bi jo lepše opisal z enako enostavnostjo.
Uporaba Gaussovega zakona? Ne vem. Da lahko izračunaš pretok električnega polja skozi POLJUBNO zaključeno ploskev.
Preberi tudi tole: http://zapiski.fmf.si/data/Fizika2.pdf stran 20 in 21ter mogoče še kakšna več, nisem preverjal dalje.
Za ploščo gre isto, običajno z gostoto naboja \(\sigma =\frac e S\), kar pomeni \(E=\frac{\sigma }{2\epsilon _0}\)
2. Tule je ful lepo napisano kaj je Gaussov zakon. http://wiki.fmf.uni-lj.si/wiki/Gaussov_zakon že prvi stavek: Električni pretok skozi zaključeno ploskev je sorazmeren zaobjetemu naboju lepo z besedam pojasni enačbo in se res ne spomnim kako bi jo lepše opisal z enako enostavnostjo.
Uporaba Gaussovega zakona? Ne vem. Da lahko izračunaš pretok električnega polja skozi POLJUBNO zaključeno ploskev.
Preberi tudi tole: http://zapiski.fmf.si/data/Fizika2.pdf stran 20 in 21ter mogoče še kakšna več, nisem preverjal dalje.
Re: fizika
Če bo šel kdo preverjat rezultat, bo v tem:
Pravilno je:
\(\displaystyle \frac{I_0}{U_0/(\omega_0 L)}(\omega) = \ldots\)
našel lapsus.shrink napisal/-a:\(\displaystyle \frac{I_0}{U_0 L/\omega_0}(\omega)= \ldots\)
Pravilno je:
\(\displaystyle \frac{I_0}{U_0/(\omega_0 L)}(\omega) = \ldots\)
Re: fizika
Najlepša hvala za zgornje odgovore.
Naletel sem še na nekaj težav, in sicer:
1.Kakšna sta ind. napetost in ind. tok pri premikanju vodnika po zunanjem magnetnem polju?
2.Zveza med el. in magn. poljem? (zapisano imam E=B.c in nisem siguren)
Naletel sem še na nekaj težav, in sicer:
1.Kakšna sta ind. napetost in ind. tok pri premikanju vodnika po zunanjem magnetnem polju?
2.Zveza med el. in magn. poljem? (zapisano imam E=B.c in nisem siguren)
Re: fizika
1.
\(U_i=Blv\)
2.
Bo kar okej, ja.
\(U_i=Blv\)
2.
Bo kar okej, ja.
Re: fizika
Pozdravljeni, imam težave pri tej nalogi
Na vrh klade z maso 3kg in višino 10 cm, ki ima obliko hriba in leži na vodoravni podlagi položimo kroglico z maso 1kg in polmerom 1 cm. Kroglica se brez spodrsavanja odkotali s klade. S kolikšno hitrostjo se kroglica oddaljuje od klade, če klada brez trenja drsi po podlagi.
Znam zračunat samo za primer, ko je klada pritrjena na podlago, če pa drsi po podlagi pa nevem kaj še moram upoštevat.
Hvala za pomoč
Lp
Na vrh klade z maso 3kg in višino 10 cm, ki ima obliko hriba in leži na vodoravni podlagi položimo kroglico z maso 1kg in polmerom 1 cm. Kroglica se brez spodrsavanja odkotali s klade. S kolikšno hitrostjo se kroglica oddaljuje od klade, če klada brez trenja drsi po podlagi.
Znam zračunat samo za primer, ko je klada pritrjena na podlago, če pa drsi po podlagi pa nevem kaj še moram upoštevat.
Hvala za pomoč
Lp
Re: fizika
Zdravo!
Jaz imam tudi problem z eno nalogo in sicer, pri a) primeru nisem prepričan če je pravilno izračunano saj so dobljene aktivnosti precej visoke, za b) in c) primer pa niti ne vem kako bi izračunal.
Naloga in del rešitve se nahaja tukaj: http://shrani.si/f/2Y/KR/6Ox8hUg/naloga.jpg
Hvala za pomoč
Jaz imam tudi problem z eno nalogo in sicer, pri a) primeru nisem prepričan če je pravilno izračunano saj so dobljene aktivnosti precej visoke, za b) in c) primer pa niti ne vem kako bi izračunal.
Naloga in del rešitve se nahaja tukaj: http://shrani.si/f/2Y/KR/6Ox8hUg/naloga.jpg
Hvala za pomoč
Re: fizika
Ohranitev gibalne količine sistema.anavotm napisal/-a:Znam zračunat samo za primer, ko je klada pritrjena na podlago, če pa drsi po podlagi pa nevem kaj še moram upoštevat.
Hvala za pomoč
Re: fizika
Imam 1 vprašanje v zvezi s valovanjem.
Naloga se glasi takole:
Po 20 m dolgem mostu se lahko širi transverzalno valovanje s hitrostjo 20m/s. Po mostu koraka četa vojakov, ki ritmično udarjajo ob tla z 1 m dolgimi koraki. Pri katerih hitrostih korakanja je njihovo udarjanje v resonanci z lastnim nihanjem mostu?
Izračunal sem frekvenco mostu 0,5 Hz, isto frekvenco pa sem uporabil za izračun hitrosti vojakov in dobil 0,5 m/s oz. 1,8 km/h. Zdaj pa prosim nekoga, če mi lahko razloži, zakaj je rezultat v rešitvah 1,8 km/; 3,6 km/h; 5,4 km/h itd. ?
Naloga se glasi takole:
Po 20 m dolgem mostu se lahko širi transverzalno valovanje s hitrostjo 20m/s. Po mostu koraka četa vojakov, ki ritmično udarjajo ob tla z 1 m dolgimi koraki. Pri katerih hitrostih korakanja je njihovo udarjanje v resonanci z lastnim nihanjem mostu?
Izračunal sem frekvenco mostu 0,5 Hz, isto frekvenco pa sem uporabil za izračun hitrosti vojakov in dobil 0,5 m/s oz. 1,8 km/h. Zdaj pa prosim nekoga, če mi lahko razloži, zakaj je rezultat v rešitvah 1,8 km/; 3,6 km/h; 5,4 km/h itd. ?
Re: fizika
Pogoj za resonančno nihanje mostu je, da na njegovo dolžino pride celo število polovičnih valovnih dolžin, torej 1, 2, 3 itd.
Re: fizika
Prosil bi za pomoč pri reševanju sledeče naloge:
Ob izbruhu podvodnega vulkana sredi oceana, 200 km od obale, nastanejo na vodni gladini valovi (tsunami) z veliko valovno dolžino in amplitudo (več metrov), ki so za obalo zelo nevarni. Po kolikšnem času od izbruha dosežejo obalo prvi tsunami valovi, če je njihova največja valovna dolžina 500 m?
Zanima me katero valovno dolžino moram uporabiti, ker je rešitev 2 h, jaz pa nisem dobil takšne rešitve, vem pa da je enačba sledeča:
\(c=\sqrt{(g\times \lambda)\div (2\times pi)}\)
Ob izbruhu podvodnega vulkana sredi oceana, 200 km od obale, nastanejo na vodni gladini valovi (tsunami) z veliko valovno dolžino in amplitudo (več metrov), ki so za obalo zelo nevarni. Po kolikšnem času od izbruha dosežejo obalo prvi tsunami valovi, če je njihova največja valovna dolžina 500 m?
Zanima me katero valovno dolžino moram uporabiti, ker je rešitev 2 h, jaz pa nisem dobil takšne rešitve, vem pa da je enačba sledeča:
\(c=\sqrt{(g\times \lambda)\div (2\times pi)}\)
Re: fizika
Hja, valovna dolžina je samo ena in je podana (500 m), čas pa je seveda enak kvocientu med potjo (200 km) in hitrostjo valov (formula, ki si jo zapisal).
P.S. Za ulomke uporabljaj:
kar zgenerira:
\(\displaystyle\frac{a}{b}\),
za število pi pa:
--> \(\pi\).
Znak za množenje med simboli za količine lahko opuščaš.
P.S. Za ulomke uporabljaj:
Koda: Izberi vse
[tex]\displaystyle\frac{a}{b}[/tex]
\(\displaystyle\frac{a}{b}\),
za število pi pa:
Koda: Izberi vse
[tex]\pi[/tex]
Znak za množenje med simboli za količine lahko opuščaš.
Re: fizika
Hvala za pomoč.
Ampak po vašh napotkih je rezultat 256 sekund, ne pa dve uri.
Hitrost sem dobil 780,655 m/s.
Ampak po vašh napotkih je rezultat 256 sekund, ne pa dve uri.
Hitrost sem dobil 780,655 m/s.
Re: fizika
Po mojih napotkih je rezultat 7158 s oz. približno 2 uri, hitrost pa 27.94 m/s.
Kje si storil napako, je jasno: pozabil si koreniti rezultat, ki ti da hitrost. Za drugič priporočam preverjanje lastnih računov.
P.S. Vikanje ni potrebno.
Kje si storil napako, je jasno: pozabil si koreniti rezultat, ki ti da hitrost. Za drugič priporočam preverjanje lastnih računov.
P.S. Vikanje ni potrebno.