Naključnost ne obstaja? No vidim da stvari ne razumeš enkrat ko se dogodek že izvrši seveda lahko govoriš karkoli, ampak napaka v tvojem mišljenju je v tem da misliš da imajo parametri vpliv pri ocenjevanju situacije kot naključne ali ne -> kar ni res. Kadar mečem žogo na koš ga lahko zadenem ali zgrešim, nikoli ne morem reči zdaj ga bom 100% zadel, tudi če premik roke ponovim 100% natančno lahko katera druga spremenljivka vskoči in pokvari enačbo (npr.: zapiha veter) Ravno to je neključnost če stvar nebi bila naključna bi lahko vedno z gotovostjo rekel zdaj bom pa zadel koš! (pa ne moreš) Če tudi poskusiš spremenljivke kot so veter in utrujenost izpustiti - npr.: zaprta dvorana, robot, ki meče žogo ... nikoli ne boš mogel reci 100% zdaj bo pa koš, vedno bo majhna možnost da zgreši - seveda če pogledaš tekmo, ki jo imaš posneto na videokaseti lehko rečeš zdaj bo koš, zdaj pa ne, kar podatek že imaš (na ta način lahko gledaš deterministično) ampak ko gledaš tekmo v živo, tega ne moreš reči!ap-čiha napisal/-a:Hja Maverick, pojdimo po vrsti.
" Če želiš primer: na pisalni mizi imaš več kemikov, naključno izbereš enega in začenš pisati, najprej si naklučno izbral kemik potem pa si namerno začel pisati,...."
Vrag tiči v podrobnostih in teh ne znaš razčlenjevati, od tod tudi tvoji napačni zaključki. Kako pa lahko "naključno" izbereš tisti kemik? Kemik nisi izbral naključno ampak obstajajo točno določeni razlogi zakaj si ga izbral. Mogoče ti je bila njegova barva všečnejša od drugih, mogoče je bil bližje tvoji desnici in tako dalje. Vedno obstaja nek razlog ,da tvoja roka seže po točno tistem kemiku. Tudi če bi dal te kemike v črno vrečo in bi iz nje izvlekel en kemik, obstajajo točno določeni razlogi zakaj si izvlekel ravno tistega. Recimo, kemik si lahko izvlekel iz vreče samo ker si pred tem dal v vrečo same kemike in ne recimo jabolka, s tem si zagotovil prvi pogoj, da lahko izvlečeš kemik, itd. Skratka, o naključjih govorimo takrat, kadar nimamo na voljo natančnejših informacij o poteku dogodkov ,ki istočasno pripeljejo do nekega končnega pojava o katerem govorimo. Če bi se samo en izmed teh parametrov spremenil, potem to "naključje" ne bi bilo več takšno ampak povsem drugačno.
Ali enostavnejši primer. Hodiš po cesti in ti na glavo pade lonček z rožami. Je to naključje? Ne, to je točno določen skupek dogodkov ,ki sovpadajo tako ,da pristane tisti lonček na glavi. Da te je nekdo na ulici ustavil za hip, bi lonček pristal na tleh.
Pa še en primer. Potniški letali se zaletita v zraku in padeta na tla. Kdo v tem primeru govori o naključju? Kdo je pripravljen verjeti v naključje? (odvetniki - ha,ha) Ne spomnim se takšnega primera.Mislim da nihče, zato se vrže na delo kup ljudi ,da ugotovi zakaj sta se ravno tisti trenutek srečali letali tam kjer se nebi smeli. Kadar smo motivirani da ugotovimo zakaj je prišlo do nekega dogodka ne govorimo več o naključjih, takrat iščemo dejstva.
Roka se tudi ne zatrese naključno, ampak jo "zatrese" splet mišic ,ki jih krmilijo impuzi, ki se zopet niso pojavili naključno. Lahko je to posledica tresavice, lahko je prišel impulz iz hrbtenjače kot reakcija na nekaj , vedno obstaja nek razlog, vprašanje je samo če ga mi poznamo.
Torej naključnost kot takšna ne obstaja, to je samo naša bližnjica opisa dogodkov ki jih ne poznamo dovolj natančno, zato si pomagamo z "naključjem".
Posledica razmišljanja je vedno nek sklep po katerem ravnamo. Tudi če nič ne naredimo smo to namerno naredili.
Naključnost vsekakor obstaja in ni le izgovor z naše nepoznavanje.
heheh, kolikšna je ta verjetnost???