Hec je še večji, saj ateisti obtožujejo vernike, ker si "ne znajo pojasnit" naključnost dogodkov (poplave, potresi, strele, neurje), da so si za to izmislili boga? A ateisti si pa znajo pojasnit naključja, še manj očitno.
Včasih si ljudje niso znali pojasniti, kako ti dogodki nastanejo, kar nima nobene veze z naključnostjo. Zdaj skoraj vsi vemo kako nastanejo, samo ne vemo (točno)kdaj in kje.
Vedež in ap-čiha sta oba vernika, vsak na svoj način. Delata pa skupno napako: mislita, da naključja ni ker se da vsak dogodek pojasniti. S tem, da se da vsak dogodek pojasniti (tudi znanstveno) se popolnoma strinjam. Razlika pa je ravno to:
1. dogodek pojasniti, ko se je že zgodil
2. predvidet potek dogodka, ki se je začel.
Po bitki je enostavno biti general.
Trdim, da naključje je, tudi v tistem pravem znanstvenem pomenu, pa naj bo to na nivoju celic, molekul, atomov, kvarkov....
Razen v primeru, če je vse, kar obstaja v (našem) vesolju, povezano in upravljano iz ene točke.
Vedež je napisal:
Hja, saj morda pa ta dva pojma (smisel in naključja) niti nista tako daleč. Saj vidimo, da tolmačenje naključij nekako sovpada s tolmačenjem smisla.
Tukaj pa mislim, da sva z Vedežem našla skupno točko
.
Malo filozofiranja (čeprav nisem filozof): smisel življenja (generalno gledano) je za mene ravno v tej nepredvidljivosti - nikoli ne veš kaj te čaka. In če bi mi nekdo rekel: Hej, jaz pa vem kaj je tvoj (naš) smisel, bi mu jaz odgovoril: Hvala, niti
nočem vedeti. Bojim se, da ko zveš ga obenem tudi izgubiš (iskanje smisla ni smiselno).