Motore napisal/-a:Tega seveda ne trdim, vprašal sem le od kje nujnost, da je temu tako.
Ja zdaj, če gre za metafizično vprašanje, seveda ni nobene nujnosti. O tem sem že kar nekaj pisal na tem forumu. Ampak govorimo v okvirih fizike.
Ja kaj pa je kvark? Materija. Kaj pa je materija? Kvarki, elektroni, vse,... Tudi tukaj je namreč sled tavtologije.
Motore, ni sledi tavtologije, ker je vse našteto zelo dobro definirano. materija oziroma osnovni gradniki so dobro definirani. ne trdim, da mogoče ne bi mogli biti bolje ali v okviru neke druge teorije, ampak to pravzaprav ničesar ne spremeni.
Ja, seveda obstaja. Sam sicer v to možnost ne verjamem, ampak jo kot empirist dopustit vendarle moram, čeprav je infinitezimalno majhna.
Ah, daj no, lepo te no prosim. Potem pač moraš kot empirist dopustiti prav vsako možnost, pa če je še tako majhna in absurdna. Kam to pelje ti verjetno ni potrebno razlagati. Poleg tega empirizem temelji na izkustvu in ne računanju verjetnosti.
Kako si lahko prepričan v to, brez kakršnegakoli dvoma? Brez skrbi, podobno razmišljam kot ti, vendar nisem 100%.
Pa saj ne terjam od tebe, niti kogar koli drugega da mora biti 100%. Sam pač sem. Zakaj sem, pa sem že razlagal.
Seveda, ampak še enkrat: od kje nujnost, da je ta gradnik materija. Besedo materija lahko zamenjaš z besedo prostor-čas. Neka nova entiteta, katere lastnosti poznamo.
Lahko, da nama označevalec materija ne pomeni enako. Res je, lahko namesto besede materija rečemo recimo
kvarkadabra ali pa prostor-čas ampak to ničesar ne spremeni.
Daleč od tega, ampak dopuščam pa možnost (verjetnost je poljubno majhna), da obstajajo gradniki, ki za osnovo nimajo materije ali energije, brez da bi zato zabredel v metafiziko.
Zgleda, da zgolj nek formalizem preči, da bi opustil tudi to možnost. Ali ne vidiš, da si niti ne moreš zamisliti kaj bi to lahko bilo? V različnih naukih, religijah, govorijo o nečemu kar ni materija. Nemalokrat govorijo o energiji, čisti energiji. Kaj ko midva oba veva, da velja materija=energija, energija=materija. Skušajo opisovati, pa se zgolj zapletajo. Kot, da bi prineslo neko zelo veliko kvaliteto, če bi bil njihov bog, ali pa če koncept pač ne vsebuje boga, ne-materialen.
Meni zadošča to, da lastnosti prostor-časa poznamo in imamo konsistentno matematično teorijo, ki se sklada z eksperimenti (zadošča mi odgovor shrinka, da je prostor-čas v STR 4D Lorentzeva mnogoterost).
OK, seveda. Meni pač ne, tudi fizikom ne, ker pač to še vedno raziskujejo oziroma se o le temu sprašujejo. Kot sme rekel, res je poznamo lastnosti prostora, mogoče ne vse, pa vendar. Te lastnosti zelo dobro popiše, med drugimi, tudi PTR. Ampak ali je res tako hudičevo narobe, če se vprašaš tudi o prostor kot takem in ne zgolj njega lastnostih?
Z nadaljnjim raziskovanjem, bo mogoče (ne pa nujno) odgovoriti tudi na vprašanja, ki se tukaj pojavljajo.
Upam, mislim da bi bili vsi veseli teh spoznanj