Po ničemer, če se jih le da formulirati z ustrezno matematično rigoroznostjo (sistem aksiomov in vse, kar iz tega izhaja).vojko napisal/-a:1) V čem se potem v bistvu razlikujejo takšne matematične teorije, ki niso "opis fizikalne (če kdo hoče: materialne) realnosti" recimo od opisa "realnosti" v deželi, po kateri je hodila Alice? Ali od zgodb iz Narnije?
2) Od kod vsesplošna veljavnost matematike kot univerzalnega jezika za opis sveta? Vsi se najbrž strinjamo, da je matematika v vesolju, kjer veljajo enaki naravni zakoni kot pri nas (to pa je po trenutnem vedenju celotno vidno Vesolje) – enaka. Zakaj ni matematika povsem drugačna v Andromedi, Velikem Magellanovem oblaku ali na planetu, ki kroži okoli najbolj oddaljenega sonca?
Na to sem že enkrat odgovarjal: matematike in narave ni za enačiti, saj je matematični jezik le človeški izum, ki lahko sicer služi za opis realnosti, ampak to še zdaleč ne implicira, da je "jezik narave" matematičen.
Niz aksiomov v neki matematični teoriji še zdaleč ni enolično določen: obstaja cel kup možnosti za postavitev takšnega niza znotraj neke matematične teorije, pa to njene konsistentnosti niti malo ne zamaje.Zakaj ne počiva na povsem drugem setu aksiomov?
Sam menim, da je matematični opis narave le plod človeške zmožnosti abstraktnega mišljenja. Nič več. Kakšna druga inteligentna bitja bi lahko naravo opisovala na drugačen - človeku tuj - način.Če ni to naključje (v kar midva seveda ne verjameva ), kaj je potem tisto skupno, kar je srčika te univerzalnosti matematike?
Da je objektiven materialni svet matematičen je le človeška abstrakcija.Če ni to objektivni materialni svet – kaj bi to potem bilo?
V bistvu ne.Vidiš, kam vodi ta pot?