Umetna inteligenca

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Odgovori
Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Maedhros napisal/-a:Si prepričan, da se ob pogledu na natančnejše delovanje človeške inteligence ne bi razblinila iluzija o njeni superiornosti, inteligentnosti?
Nikakor, mislim celo da bi bili ob svojem tipično človeškem samo-povzdigovalnem pogledu zelo razočarani in celo razkurjeni. (mislim da bi se večina ljudi ob rezultatih teh raziskav držala za ušesa in žvižgala :) ) Osebno tudi ne vidim problema v razbitju delovanja celotne inteligence na "preprosto" digitalno tehniko.

Ampak vseeno to ne pomeni da je preprost šahovski program inteligentnen:

Kakor si ti deliš pojem inteligence na dva dela, torej splošni in specializirani, imam tudi jaz zadnje čase neke (čudne) ideje. Mogoče celo spominja na del tvojega razmišljanja o modulih.
Reševanje problema šaha (samo s preverjanjem ogromno potez), matematično računanje itd, po moje predstavlja nezavedno delovanje možganov, ki brez dvoma imajo (glede na vsakdanjost) ogromno računsko moč. Dokaz so (nekateri) avtisti. Gledal sem neko oddajo o enem avtistu, ki je bil na vozičku in ni vedel za sebe, torej je skoraj samo strmel v prazno. Ampak, človek je iz lufta v trenutku izračunal koren iz (če se prav spomnim) 6 mestnega števila, medtem ko probleme za 3 letne otroke ni kapiral sploh. Obstajajo tudi takšni (glej film Rainman), ki v trenutku preštejejo raztresene zobotrebce po tleh (ko jih je več sto, ne 3 ali 4). Takih vrst avtistov je dosti. Nezavedni matematični geniji, ki ne vejo koliko jabolk jim ostane v roki če eno pojejo (ali kaj podobno preprostega). Razlika med njimi in normalnimi geniji je ta da, vsaj kolikor vem, ti niso kalkulatorji na dveh nogah, ampak so bolj naspidirani v zavednem delu inteligence (glej nekje spodaj v oklepajih).

Pri "normalnem" človeku je ta nezavedni del očitno manj razvit oziroma boljše rečeno, večinoma ne-uporabljen, nezavedno pa vseeno vpliva na zavedni del razmišljanja, ki dejansko rešuje probleme (iz več vidikov, imaginacije, okoliščin, celostnega pogleda na situacijo, izkušenj, povezav med deli itd - mislim da zavest za obstoj zavednega pogleda, kakor sem ga definiral, ni potrebna - čeprav je mogoče ravno to primitivna zavest).
Šahovski program je po moje realizacija nezavednega delovanja možganov, oziroma (po domače) igranje naspidiranega avtista. In glede na to da navadni šahovski programi (četudi računajo na tisoče potez) proti boljšim igralcem nimajo šans, o inteligenci ni za govoriti. (superračunalki imajo z naprednejšimi algoritmi ki varujejo kralja ali prepoznavajo finte ali pasti že delno vgrajen zavedni del inteligence).
Inteligenca je po moje kombinacija (zgoraj definiranega) nezavednega in zavednega...preprost šahovski program, ki se skuša z (naspidiranim) nezavednim kosati z nezavednim+zavednim, to ni.

Ima to smisel?

Samo da razumem tvoj pogled, je kalkulator po tvoje na kakršni koli način inteligenten?
Reševanje problemov se lahko deli na reševanje po začrtani poti (uporaba določenih formul ali postopkov) in na iskanje formul ali postopka oziroma prilagajanje (torej spreminjanje) postopka glede na okoliščine.
Mogoče je skoraj ista stvar, vendar se mi druga možnost zdi na višjem mestu, torej bližje (oziroma sploh v smeri) inteligentnemu delovanju.

Uporabniški avatar
Grigorius
Prispevkov: 165
Pridružen: 22.5.2005 21:59
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Grigorius »

mriz napisal/-a:
Grigorius napisal/-a:Glej kot črni se lahko odločiš za siciljansko obrambo (torej bo tvoja strategija igrati nekoliko boj "ostro igro") ali pa recimo francosko obrambo -> bolj zaprte pozicije, ali pa ... Torej lahko izbereš mad nekaj enakovrednimi odprtji, ta odprtja pa se začnejo z različnimi začetnimi potezami francoska obramba -> E6, siciljanska -> C5, če so odprtja enakovredna -> in verjemi mi zelo so analizirana in izračunali do da so enakovredna (sicer je francoska obramba slab primer ker je potem beli tekač problematičen ampak recimo potezi C5 (siciljanska) ali E5 pa sta zagotovo enakovredni, kar sta prvi potezi dveh enakovrednih odrtij (če beli seveda igra E4 -> torej po potezi belega E4! lahko črni izbira med enakovrednimi potezami -> ki vodijo v enakovredne položaje)
Še enkrat, razlikovati je treba med enakovrednostjo potez (torej enakovrednostjo VSEH možnih potez) in enakovrednostjo potez ki pripadajo strategijam. (poteze ki pripadajo strategijam so podmnožica vseh možnih potez).
Pri prvi potezi belega igralca ne pride do obravnavanja vseh teoretičnih potez oziroma premikov (jih je 20 ali sem se zmotil?) kot enakovrednih, saj samo recimo 3 odprtja (torej gledano samo prvo potezo) ustrezajo dobrim (določenim, izbranim) strategijam.
Če pa ima računalnik črne figure, lahko odloča med (glede na potezo belega) parimi boljšimi strategijami (oziroma odgovori, kak češ) in tudi v tem primeru ne obravnava vse možne poteze za enakovredne.
Ponavljanje (parih) prvih potez pri (tudi dobrem) računalniku (ko ima bele ali črne figure - in v primeru ko ti natančno ponavljaš poteze iz prejšnje igre) jasno kaže na ne-enakovrednost vseh možnih potez.

Mislim pa tudi da se možnost enakovrednih potez znotraj strategije drastično zmanjšuje skozi igro. Po prvih parih potezah je še mogoče izbirati med nekaj potezami, ki se glede na trenutno postavitev figur izkažejo za enakovredne (s tem mislim enakovredne do potankosti) in ki omogočajo (do potankosti) enakovreden razvoj igre (ali tudi različnih strategij), kasneje (recimo po kakšni 25 potezi ali več - mimogrede, koliko potez je v povprečni igri? -) pa močno dvomim da sploh do česa takega lahko pride. A mogoče lahko?
Programerij niso določili strategij določili so pač s katerim odprtjem naj začne če igra beli določeno potezo -> to pa so naredili zato da razbremenijo procesor, sicer bi moral veliko več računati, vsi novejši šahovski programi imajo v spominu ogromno odprtij tako da vedo natančno kaj premaknit prvih nekaj potez brez računanja! (no prevzaprav tudi starejši programi so to imeli ... novejši imajo to le bolj izpopolnjeno)
Ni samo problem v računanju, prej bi rekel da glede odprtja (torej prve poteze) programerji ne zaupajo naključju (ponavljam, med vsemi možnimi potezami). Če ima lahko program shranjenih celo nekaj prvih potez (ali pa samo par možnosti), pa sploh ni govora o enakovrednosti vseh možnih potez.
Bom bolj na hitro, ker vidim da misliva enako ampak se ne najbolje razumeva - bistvo, ki sem ga hotel izrazit (poznam rezliko med strategijo, taktiko ...) je da lahko pride do enakovrednih potez potem pa pač računalnik izbere eno, tito, ki jo je prej preračunal, ali pa na kakšen drugi način ... Torej se strinjaš z mano enakovredne poteze so!

L.P.

Uporabniški avatar
Grigorius
Prispevkov: 165
Pridružen: 22.5.2005 21:59
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Grigorius »

Maedhros napisal/-a:@Grigorius
Zato lahko šahovsi mojstri še vedno premagujeo tudi najboljše in najhitrejše računalnike na svetu[...]
Od kje ti ta podatek? Pri tem zadnjem slavnejšem dvoboju Kramnik - Deep Fritz je bil uporabljen računalnik, katerega računska moč je bila za faktor skoraj 80 *manjša* od tiste, s katero je razpolagal Deep Blue leta 1997 vendar je kljub temu igral precej spodobno.

Mimogrede si lahko malo ogledamo številke...

Deep Blue je bil leta '97 259. na Top500 listi. Dosegel je povprečno moč 11,4 GFlopsa - v primerjavi z najmočnejšim računalnikom tedaj (1068Flops) relativno skromno. V primerjavi z današnjimi superračunalniki smešno malo - Blue Gene je naprimer pred kratkim dosegel 280 TFlopsov, torej 24500-krat več od Deep Blueja.

Oprosti, ampak to kar trdiš zagotovo ne drži.

IBM se je po tem, ko je Deep Blue premagal takratnega svetovnega šahovskega prvaka umaknil iz igre, ker je menil, da je cilj dosežen (problem šaha je bil praktično rešen), tudi zato pri Deep Fritzu ni bil uporabljen najboljši dosegljivi hardware. (tukaj je IMHO še nek drug razlog: želeli so pokazati, da ljudje v šahu le nismo še čisto za odmet - kar jim seveda z nekim spodobnih računalnikom ne bi uspelo).

Ne vem od kod ideja enakovrednosti pri igranju šaha med računalniki in ljudmi. Nek domači comp sredjega razreda premaga praktično 99% ljudi, leta '97 se je izkazalo da nek superračunalnik tudi najboljšega človeka. Jaz tukaj vidim hudo asimetrijo...

Kaj bodo še storili da bodo ohranili navidezno ravnovesje? Bodo poslali v boj na strani "strojev" mobitel na katerem bo tekel šah, da bo enakovrednejši?

Viri za računsko moč:
http://en.wikipedia.org/wiki/Deep_Blue
http://www.top500.org/list/1997/06/ in
http://www.top500.org/lists/2005/11/basic
Deep Blue ni premagal Kasparova 6-0 bolj ali manj je Kasparov sebe sam psihično uničil -> recimo pri drugi partiji, ko je odstopil (šteje so kot da je deep blue zmagal) je bila pozicija v resnici remi! Je pa tudi kasparov premagal Deep Blue-ja večkrat! V skupnem seštevku je tako sicer zelo kontroverzno zmagal Deep Blue! Novejši programi imajo pač boljše algoritme, še vedno pa se jih da premagat prav zaradi strategičnega misšljenja ponovim še enkrat poglej si Lary VS Chessmaster 9000 (igrano 2002) -> ti bo bolj jasno kaj mislim.

L.P.

Uporabniški avatar
Grigorius
Prispevkov: 165
Pridružen: 22.5.2005 21:59
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Grigorius »

Maedhros napisal/-a:
Šteje samo količina in hitrost obdelave informacij ter software, ki izkoristi substrat..."odmiranje celic" ipd. so podrejene variable, važna je funkcijska enakost (rezultat procesa, ne sama izpeljava računanja), to je bistveno za razumevanje inteligence, IMHO.
To nebo držalo preprosto računalo ima popolnoma enako funkcionalnost kot človeški možgani pri seštevanju še več klub prisotnosti zelo zelo počasnega čipa računa hitreje kot mi, še več tudi manjkrat se moti ... Torej hitrost in funkcijska enakost sploh ne štejesta. Predstavlji si ta problem: kako bi lahko računalnik sestavil 9 simfonijo ali nekaj podobno lepega s tem da more vedet ko stvar sestavi da je super dobra! (torej naključno pisanje not odpade) Pa še to skladatelj 9 simfonije je bil gluh (Beethoven)! Torej računalnik to kar sestavi ne sme preverit ali pa sproti preverjat, da ugotovi kakovost izdelka ... primerov je še neskončno ampak ta se mi trenutno zdi dovolj dober.

L.P.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Grigorius napisal/-a:Bom bolj na hitro, ker vidim da misliva enako ampak se ne najbolje razumeva - bistvo, ki sem ga hotel izrazit (poznam rezliko med strategijo, taktiko ...) je da lahko pride do enakovrednih potez potem pa pač računalnik izbere eno, tito, ki jo je prej preračunal, ali pa na kakšen drugi način ... Torej se strinjaš z mano enakovredne poteze so!
Mogoče se res nisma razumela najboljše. Jaz sem v svojem prvem odgovu tebi zanikal možnost popolnoma enakovrednih potez sredi razvite igre (torej recimo v 25. potezi), razen na koncu, kjer je vseeno če nasprotnika matira iz leve ali desne.
Ti si mi razširil obzorje in predstavil možnost enakovrednih potez čisto na začetku, kar sem jaz napačno razumel kot enakovrednost čisto vseh možnih premikov v prvi potezi (kaj čem, nisem šahist).
S tabo se torej strinjam da lahko pride do enakovrednih potez na koncu (kot sem napisal v prvem odgovoru) in na začetku (prvih par potez igre), sredi že razvite igre pa še vedno mislim da ne (to je pri igri računalnika, pri človeku je drugo).

Uporabniški avatar
Grigorius
Prispevkov: 165
Pridružen: 22.5.2005 21:59
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Grigorius »

mriz napisal/-a:
Grigorius napisal/-a:Bom bolj na hitro, ker vidim da misliva enako ampak se ne najbolje razumeva - bistvo, ki sem ga hotel izrazit (poznam rezliko med strategijo, taktiko ...) je da lahko pride do enakovrednih potez potem pa pač računalnik izbere eno, tito, ki jo je prej preračunal, ali pa na kakšen drugi način ... Torej se strinjaš z mano enakovredne poteze so!
Mogoče se res nisma razumela najboljše. Jaz sem v svojem prvem odgovu tebi zanikal možnost popolnoma enakovrednih potez sredi razvite igre (torej recimo v 25. potezi), razen na koncu, kjer je vseeno če nasprotnika matira iz leve ali desne.
Ti si mi razširil obzorje in predstavil možnost enakovrednih potez čisto na začetku, kar sem jaz napačno razumel kot enakovrednost čisto vseh možnih premikov v prvi potezi (kaj čem, nisem šahist).
S tabo se torej strinjam da lahko pride do enakovrednih potez na koncu (kot sem napisal v prvem odgovoru) in na začetku (prvih par potez igre), sredi že razvite igre pa še vedno mislim da ne (to je pri igri računalnika, pri človeku je drugo).
S tem se bolj strinjam! Mogoče bi dodal le še da je možnost da se pojavijo enakovredne poteze sredi igre pač manjša (zaradi ogromnaga števila položajev mislim da ne moremo reči da je pač ničelna -> šah je izjemno kompleksna igra (ravno - zato je tako lepa!)).

L.P.

Maedhros
Prispevkov: 162
Pridružen: 16.1.2004 23:57

Odgovor Napisal/-a Maedhros »

Zgleda bom res moral bolj pogosto prihajat sem na forum, ko me vedno čaka toliko replyev... :/

@mriz
Ampak vseeno to ne pomeni da je preprost šahovski program inteligentnen
Mislim da bom moral malo updejtat svoje mnenje...oziroma, bom poskušal povedati v čem je problem.

Vesolje vsebuje množico nekih procesov izmed katerih se nam nekateri (človeško razmišljanje, nekaterim še ostalih višje razvitih živali) intuitivno zdijo inteligentni, drugi, katerih rezultat je ravno tako lahko tak, kot bi ga sproducirala inteligenca, pa ne.

Če si samo ogledamo evolucijski proces, za katerega bi praktično vsakdo (no, ne čisto. Tisti ki zagovarjajo inteligetni design zagotovo ne ;) ) rekel, da v njem ni kančka inteligence. Vendar je po drugi strani preko majhnih (psevdo)naključnih korakov uspelo temu neinteligentnemu procesu zgraditi kognitivni supersistem človeka, za katerega se strinjamo da je nekaj izjemnega,..kot bi ga sestavilo nekaj inteligentnega.

Podoben primer, ki tudi vključuje evolucijo, le da tokrat "digitalno", se najde na tejle strani: http://www.critticall.com/ Z emulacijo le-te optimizira (in izumlja!) čudovite algoritme, za kar bi bila očitno ravno tako potrebna inteligenca.

Na drugi strani pa imamo množico podobnih produktov, ki jih je zgeneriral inteligentni proces človeškega razmišljanja.

Kje potegniti mejo med enimi in drugimi procesi? (glej spodaj)*

---

Analogen problem imamo (vsaj IMHO) pri šahu. V ozadju poteka neko računanje, ki vsaj v osnovnih variantah ni nič posebnega, vendar z zadostno računsko močjo prikaže impresivne rezultate. Če sodimo le po outputu procesa, nam ne preostane drugega, kot da ga imamo za inteligentnega, če pa vzamemo poleg še samo delovanje...se pa vse skupaj zaplete. Hm... *
In glede na to da navadni šahovski programi (četudi računajo na tisoče potez) proti boljšim igralcem nimajo šans, o inteligenci ni za govoriti. (superračunalki imajo z naprednejšimi algoritmi ki varujejo kralja ali prepoznavajo finte ali pasti že delno vgrajen zavedni del inteligence).
S tem se ne bi ravno strinjal. Deep Blue je bil superračunalnik, ki se je očitno precej uspešno kosal z najboljšim šahistom na svetu in ni imel vgrajenih naprednejših algoritmov, ki jih omenjaš. Vsaj ne takšnih, kot jih je kasneje uporabljal Deep Fritz.

Večja kot je računska moč, ki jo ima program na voljo, manjša je potreba po inteligentni zasnovi algoritma, da se proizvede določen rezultat. Če bi na današnjih superračunalnikih (ki so tisočkrat močnejši od Deep Blueja) implementirali šah s tistimi relativno preprostimi algoritmi, ki so jih uporabljali pred desetimi leti, bi s svojo masivno računsko močjo kljub neinteligentnim algoritmom igrali superiorno. Spet smo pri problemu, ki sem ga omenil malo višje. "Butasti algoritmi" + ogromna količina CPU-ja = inteligenten rezultat. Tako da povezava inteligenten rezultat -> za njim inteligenca, ne deluje.

Ali pa morda le...(spodaj)*
Inteligenca je po moje kombinacija (zgoraj definiranega) nezavednega in zavednega...preprost šahovski program, ki se skuša z (naspidiranim) nezavednim kosati z nezavednim+zavednim, to ni.

Ima to smisel?
Pomojem ima nekakšnega. Samo da se pri tem ko razmišljam o njem stvari zopet zapletejo. Tvoje (zanimivo) razmišljanje opisuje delovanje inteligence pri človeku, moraš pa vedeti, da je ta le poseben primer splošnih inteligenc. Ni nujno, da so stvari narejene tako.

Če te prav razumem, po tvojem avtisti niso inteligentni, ker ne uspejo ujeti v svoj pogled nekega širšega področja. Ukvarjati so se sposobni le s podrobnostmi, ozko specializiranimi področji..tako kot šahovski program.

S tako definicijo inteligentnega procesa izločiš iz inteligenc praktično vse, razen človeka in še tu se pojavijo težave z avtisti, morda še kom. Tudi če nek program dokaže nek matematični izrek, ki ga ni sposoben noben človek, če poišče krajšo pot med nekaj tisoč mesti, kot je je sposoben človek, mu ne priznaš da je inteligenten. Ni splošno inteligenten, ok, samo sploh brez kakršenkoli stopnje inteligence? Meni se to ne zdi v redu...

Mimogrede, s tem ko omenjaš zavedno-nezavedno, si v igro pomojem takoj postavil zavest. Je ta potrebna za inteligenco?
Samo da razumem tvoj pogled, je kalkulator po tvoje na kakršni koli način inteligenten?
Ja, pomojem je. In to inteligentnejši na svojem silno ozkem področju kot katerikoli človek. Rešuje problem aritmetike na nek precej soliden način tako, da sem mu pripravljem pripisati nek skromen nivo inteligence.
Reševanje problemov se lahko deli na reševanje po začrtani poti (uporaba določenih formul ali postopkov) in na iskanje formul ali postopka oziroma prilagajanje (torej spreminjanje) postopka glede na okoliščine.
Mogoče je skoraj ista stvar, vendar se mi druga možnost zdi na višjem mestu, torej bližje (oziroma sploh v smeri) inteligentnemu delovanju.
Če program vsebuje kak "if(){}" stavek, bi že lahko rekli, da se prilagaja problemu...v neki majhni meri. Že kalkulator zna nekaj takega: če mu naprimer vtipkaš 3 + 2, se prilagodi problemu seštevanja. Iskanje postopka reševanja problema...lahko vzameš kot konstrukcijo nekega drevesa rešitev in potem iskanje/izločanje določenih elementov. To počnejo programi za dokazovanje izrekov, med drugimi.

Se strinjam da je bolj prilagodljiv sistem inteligentnejši, zagotovo, trdim pa, da so tudi današnji programi s svojim relativno skromnim nivojem te sposobnosti inteligentni.

*
Kako ocenjevati inteligentnost nekega procesa/sistema?

IMHO je potrebno upoštevati tako rezultat, kot samo izvedbo reševanja problema, ter jasno, število različnih problemov, ki jih je sposoben reševati. Rezultat po tem, kako dobro se prilega problemu, kako učinkovit je, način reševanja je pa težavnejši. Bi rekel, da je pomembna optimizacija na čas in energijo vloženo v reševanje. Ni nujno, da je sam potek zapleten (in da bi bil že zaradi tega proces inteligenten), velika inteligenca odkrije tudi kratke, preproste poti do rešitve nekega problema.

Kaj je potem s tem šahom, evolucijo, človeškim umom, kalkulatorjem?

Jah...ponudimo jih neko množico problemov in pogledamo, kako se obnesejo. Jasno je, da je najinteligentnejši nam poznan proces naše razmišljanje...ostale pa razporedimo v vrsto zadaj nekje. Nulte inteligence pa js ne bi pripisal nobenemu izmed teh, ker menim, da je inteligentnost neka "zvezna" funkcija...ki se dviga tudi od točke na kateri je trenutno človeška inteligenca naprej...

(Upam da te dolžina posta ni čisto dotolkla - samo kaj, ko ne znam povedati krajše. Upam tudi, da je vse to pisanje doseglo vsaj ta namen, da se vidi velika zapletenost problema...)

Maedhros
Prispevkov: 162
Pridružen: 16.1.2004 23:57

Odgovor Napisal/-a Maedhros »

@Grigorius
Deep Blue ni premagal Kasparova 6-0 bolj ali manj je Kasparov sebe sam psihično uničil -> recimo pri drugi partiji, ko je odstopil (šteje so kot da je deep blue zmagal) je bila pozicija v resnici remi! Je pa tudi kasparov premagal Deep Blue-ja večkrat! V skupnem seštevku je tako sicer zelo kontroverzno zmagal Deep Blue!
Če drži, da se je Kasparov psihično izmučil, potem je to pač še en minus človeške inteligence. Priznam da ne poznam podrobnosti dvoboja, poznam pač rezultat, ki mi pravi, da je računalniški program premagal najboljšega človeškega šahista. Na podlagi tega lahko konzervativno sklepam, da so programi na tem področju postali enakovredni najboljšim človeškim šahistom. Upam da se v tem strinjava.

V naslednjih letih je seveda sledil eksponenten napredek hardwarea (kot že lepo število let prej) ter softwarea (katerega napredek je sicer počasnejši), vendar ker očitno ni bilo več tako velikega zanimanja za šah (ali pač zaradi zgoraj nekje omenjenega razloga) se je najboljši človek vs. najboljši računalnik transforiral v najboljši človek vs. računalnik s povprečnim hardwareom in odličnim softwareom.

Na žalost nimam finančnih zmožnosti, da bi dokazal svojo trditev, da najboljši današnji računalnik pomete z *vsemi* šahisti sveta, in ne samo z 99% vseh, kot na primer Deep Fritz. Tako da bo zaenkrat ostalo pri IMHO. Zaenkrat zato, ker bo v roku desetih let današnji superračunalnik enakovreden takratnemu PC-ju. Ko bo hardwareska moč postala enakovredna in presegla moč človeških možganov (zaenkrat še precej zaostaja, pa so IMHO rezultati tudi pri šahu fascinantni), bi morala ta nadvlada računalniške moči postati očitna vsakomur...
Novejši programi imajo pač boljše algoritme, še vedno pa se jih da premagat prav zaradi strategičnega misšljenja ponovim še enkrat poglej si Lary VS Chessmaster 9000 (igrano 2002) -> ti bo bolj jasno kaj mislim.
Seveda se da premagati programe...sem in tja najboljšim šahistom sveta. Po drugi strani pa povprečni računalniški šahist rutinirano premaguje veliko večino človeških. Strategično mišljene so pa tudi že baje omenjali šahovski mojstri pri računalniku...

Si pa bom pogledal tisti dvoboj, malo kasneje..ko bom imel čas. Hvala za info.

Maedhros
Prispevkov: 162
Pridružen: 16.1.2004 23:57

Odgovor Napisal/-a Maedhros »

Grigorius napisal/-a:
Maedhros napisal/-a:
Šteje samo količina in hitrost obdelave informacij ter software, ki izkoristi substrat..."odmiranje celic" ipd. so podrejene variable, važna je funkcijska enakost (rezultat procesa, ne sama izpeljava računanja), to je bistveno za razumevanje inteligence, IMHO.
To nebo držalo preprosto računalo ima popolnoma enako funkcionalnost kot človeški možgani pri seštevanju še več klub prisotnosti zelo zelo počasnega čipa računa hitreje kot mi, še več tudi manjkrat se moti ... Torej hitrost in funkcijska enakost sploh ne štejesta. Predstavlji si ta problem: kako bi lahko računalnik sestavil 9 simfonijo ali nekaj podobno lepega s tem da more vedet ko stvar sestavi da je super dobra! (torej naključno pisanje not odpade) Pa še to skladatelj 9 simfonije je bil gluh (Beethoven)! Torej računalnik to kar sestavi ne sme preverit ali pa sproti preverjat, da ugotovi kakovost izdelka ... primerov je še neskončno ampak ta se mi trenutno zdi dovolj dober.

L.P.
Čip v kalkulatorju je specializiran posebej za določen problem, medtem, ko človeški možgani niso, vsaj ne za to področje. Zato mu uspe posekati v aritmetiki praktično vsakega človeka. Proces, ki računa v človeških možganih, je očitno počasnejši (obdelava informacij je počasnejša), ter ima precej nerodne algoritme...kako bi si drugače razlagal kalkulatorjevo prednost na tem področju?

Imamo dva različna stroja, človeške možgane in računalnik, ki jima damo reševati nek problem, recimo kar zgornjega - aritmetiko. Prvi ga sprejme preko svetlobe (ali pač zvoka), ga na nek način pošlje v obdelavo v nek predel možganov, kjer se v bliskanju nevronov (vem, so še drugi procesi, ki izvajajo računanje) izračuna po nekih verjetno dokaj zapletenih algoritmih rezultat, ki ga lahko izvemo pač na več načinov. Računalnik največkrat dobi input preko tipkovnice, požene spet nek algoritem, ki se prilega problemu, in izpiše rezultat na ekran.

V obeh primerih je prišlo do neke obdelave informacije, transformacije inputa v output z nekim algoritmom. Sama zasnova algoritma me v tem primeru ne zanima, važna je hitrost in energijska potratnost algoritma, ki me je pripeljal do rešitve. Ter seveda pravilnost rešitve. S funkcijsko enakostjo algoritma sem mislil nekaj takega - algoritmi, ki dajo na določen input enak output, so funk. enaki.

---

Ti torej zagovarjaš neko čarovnijo v primeru naših organskih možganov? Da inteligenten proces, ki je pripeljal do 9 Simfonije ni neko računanje, obdelava informacij, kot v primeru nebioloških računalnikov?

Kako je IMHO verjetno Beethooven sestavljal svojo glasbo (brez da bi jo slišal)? Simuliral jo je v glavi, preverjal njeno lepoto, malo popravil, spet preveril..itd. Niti ni nujno, da so vsi ti procesi potekali zavestno. Kot je že mriz omenil, je velika večina računanja v možganih opravljena mimo zavesti - kar pa seveda ne pomeni, da tega računanja ni.

Računalnik ne more napisati pesmi? Po tvojem verjetno ne. No..trenutno nimam pri roki Kurzweilovega dela Age of spiritual Machines, v katerem je kar nekaj pesmi, ki jih je napisal nek njegov software. Jih pa lahko čez kak teden ali dva, ko jo spet dobim, nekaj prepišem, če želiš. Kako mu je to uspelo? Jah..naučil se je z analizo množice pesmi.
Nekako tako, kot je to uspelo številnim pesnikom iz mesa in krvi. Razen če meniš, da jim je njihovo znanje padlo z neba, dobesedno.

To, da računalniki lahko emulirajo človeško inteligenco je mnogo ljudem že jasno, in da ta ni neka čarovnija, temveč masivno računanje, ki je res precej zapleteno, vendar še vedno neskočnokrat manj, kot magija.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Maedhros napisal/-a:Če si samo ogledamo evolucijski proces, za katerega bi praktično vsakdo (no, ne čisto. Tisti ki zagovarjajo inteligetni design zagotovo ne ) rekel, da v njem ni kančka inteligence. Vendar je po drugi strani preko majhnih (psevdo)naključnih korakov uspelo temu neinteligentnemu procesu zgraditi kognitivni supersistem človeka, za katerega se strinjamo da je nekaj izjemnega,..kot bi ga sestavilo nekaj inteligentnega.
Ta neinteligenten proces je sestavljen iz (skorajda neskončnih) poizkusov, oziroma procesov/dogodkov, ki so se (večinoma) izjalovili. Če je enemu ratalo oziroma se je izkazal za delujočega/dobrega, ni govora o inteligenci (tako gledam tudi na računalniško igro šaha, ampak o tem več kasneje). Res je ta sistem nekaj posebnega, ampak če človeka gledam kot celoto se mi še zdaleč ne zdi da je produkt nečesa inteligentnega.


Analogen problem imamo (vsaj IMHO) pri šahu. V ozadju poteka neko računanje, ki vsaj v osnovnih variantah ni nič posebnega, vendar z zadostno računsko močjo prikaže impresivne rezultate. Če sodimo le po outputu procesa, nam ne preostane drugega, kot da ga imamo za inteligentnega, če pa vzamemo poleg še samo delovanje...se pa vse skupaj zaplete.
Preprosti šahovski programi (s to definicijo imam v mislih programe kot je tisti do katerega sem v tej temi že 2 krat dal povezavo) res dajejo iluzijo inteligentnosti, vendar se, tako kot se je narava, igrajo s miljoni različnih poizkusov, katere simulirajo med svojim računanjem oziroma razmišljanjem o naslednji potezi. Tista poteza, ki se med vsemi poizkusi izkaže po nekem merilu za najbolšo, obvelja. Problem je da se takšen način igranja šaha ne uči na napakah, ne gleda celotne slike (strategij, fint, pasti) zato se da takšne programe z lahkoto nasrati. Output se zdi inteligentnen laikom, ne pa mojstrom, ki so tudi edini kvalificirani ocenjevalci šahovskih programov. Mimogrede, mislim tudi da uspešnosti šahovskih programov ne bi smeli ocenjevati na podlagi igre z laiki (torej ljudmi ki igramo šah 2 krat na leto), ampak z tistimi, katerim šah predstavlja eno glavnih dejavnosti v življenju, torej z namenskimi ljudmi, tako kot je namenski program ki igra šah. To se povečini, vsaj tako se mi zdi, počne samo z super-programi oziroma programi na vrhu lestvice.
S tem se ne bi ravno strinjal. Deep Blue je bil superračunalnik, ki se je očitno precej uspešno kosal z najboljšim šahistom na svetu in ni imel vgrajenih naprednejših algoritmov, ki jih omenjaš. Vsaj ne takšnih, kot jih je kasneje uporabljal Deep Fritz.
Osebno Deep Blue-ju zmage na drugem dvoboju leta 1997 ne priznavam oziroma se mi zdi zelo vprašljiva. Ne zaradi mentalne šibkosti Kasparova, ampak zaradi mnogih sumljivih stvari ki so se tam dogajale. Že mogoče res da DB ni imel naprednejših algoritmov, vendar so to programerji hitro popravili. Kot se da prebrati na Wikipediji, so DB-ja med samimi igrami popravljali, dopolnjevali da ni nasedal določenim pastem (torej, v igri je bila človeška pamet ki mu je povedala katerih potez ni dobro narediti). Tudi v tej temi omenjem dokumentarcu je za videti dosti hinavskih dejanj iz strani IBM-a. Ta dvoboj leta 1997 mi zelo smrdi in četudi bi se osebno zelo veselil totalnega uničenja človeškega nasprotnika iz strani umetne pameti, tega v tem primeru ne bom naredil.
Večja kot je računska moč, ki jo ima program na voljo, manjša je potreba po inteligentni zasnovi algoritma, da se proizvede določen rezultat. Če bi na današnjih superračunalnikih (ki so tisočkrat močnejši od Deep Blueja) implementirali šah s tistimi relativno preprostimi algoritmi, ki so jih uporabljali pred desetimi leti, bi s svojo masivno računsko močjo kljub neinteligentnim algoritmom igrali superiorno.
Kot sem že napisal, ta računska moč (brez prisotnosti naprednejših algoritmov) ni nič drugega kot naspidirano slepo probavanje vseh možnih potez. Po moje daje takšno igranje samo videz inteligence, tako kot postopek nastanka življenja. Saj ne rečem, rezultati so res lahko superiorni, vendar tak postopek za moje pojme ni inteligenten.
Spet smo pri problemu, ki sem ga omenil malo višje. "Butasti algoritmi" + ogromna količina CPU-ja = inteligenten rezultat. Tako da povezava inteligenten rezultat -> za njim inteligenca, ne deluje.
No ja, prej butasti algoritmi + CPU = navidezna inteligenca. Če je človek sposoben preveriti samo par potez v nekaj minutah in vseeno brez problema premagati preprost šahovski program, ki računa na tisoče potez v sekundi, je v igri kajpak nekaj drugega kot samo slepo probavanje. In ta drugi del, ki ga imenujem zavedni, še očitno vedno vlada nad nezavednim, ne glede na moč nezavednega. Pri novejših super-program se moč zavednega dela viša, medtem ko je nezavedni del še vedno dovolj močan, zato je samo vprašanje časa ko človek ne bo imel res nobene šanse (zdaj se še zmage ljudi lahko pojavljajo).
Samo da se pri tem ko razmišljam o njem stvari zopet zapletejo. Tvoje (zanimivo) razmišljanje opisuje delovanje inteligence pri človeku, moraš pa vedeti, da je ta le poseben primer splošnih inteligenc. Ni nujno, da so stvari narejene tako.
Mogoče res, vendar se mi zdi človek kot trenutno najbolj izpopolnjen in vsestranski inteligentni stroj najboljši za opazovanje in posledično za razumevanje pojava inteligence, vsaj najmočnejše oblike. Seveda je treba upoštevati tudi nižje oblike, vendar se mi zdi da človek vsebuje vse nivoje.
Če te prav razumem, po tvojem avtisti niso inteligentni, ker ne uspejo ujeti v svoj pogled nekega širšega področja. Ukvarjati so se sposobni le s podrobnostmi, ozko specializiranimi področji..tako kot šahovski program.
Nisem še ziher... ta ideja je še v povojih in zato obsojena na spremembe. Trenutno pa bi rekel, da samo računanje korenov ali podobnih (sicer za navadnega človeka nemogočih) stvari ni inteligentno dejanje. Kot preprost šahovski program - mogoče, čeprav podobnost ni čisto na mestu. Računanje korenov se namreč ne zanaša na neskončno probavanje, vseeno pa ni inteligentna zadeva. Ne vem, to še moram preštudirati, vsekakor pa so računanje korenov in podobne finte da mnogo nižjem mestu.
Tudi če nek program dokaže nek matematični izrek, ki ga ni sposoben noben človek, če poišče krajšo pot med nekaj tisoč mesti, kot je je sposoben človek, mu ne priznaš da je inteligenten.
Vprašanje je kako ta program poišče rešitev. Če izkorišča samo svojo hitrost in spomin, torej da samo v sekundi sproba toliko kombinacij kot bi jih lahko navaden človek v življenju, potem ni inteligentnen.
Mimogrede, s tem ko omenjaš zavedno-nezavedno, si v igro pomojem takoj postavil zavest. Je ta potrebna za inteligenco?
Mnja, treba je definirati zavest. Po moje so napredni algoritmi pri super-šahovskih programih, ki varujejo kralja, prepoznavajo finte in ne nasedajo pastem, že neka oblika zavesti, saj recimo gledajo celotno sliko (torej celo šahovnico), in se ne zanašajo samo na izračun trenutno najbolše poteze (recimo programe ki se zanašajo samo na to, lahko -vedno znova!- spelješ na finto da ti pojejo neko nižjo figuro, medtem ko ti na drugi strani s tem odprejo vrata za tvoj napad).

Mislim da je za inteligentno rešitev vsakega problema potrebna neka oblika zavedanja (ne v smislu človeka), seveda če nočeš problema reševati z skorajda neskončnim probavanjem. Torej, celostni pogled, izkušnje, imaginacija, povezave med deli itd. Verjetno je za začetek delovanja inteligence značilno slepo probavanje (saj je najverjetneje tako začel tudi pračlovek), vendar se z nadaljevanjem zaradi učenja, spomina - torej izkušenj - znanja in s tem imaginacije, potreba po (totalno) slepem probavanju izniči. V primeru super-šahovskih programov seveda tako delovanje ne pride v poštev, saj je že ustvarjen z določenim znanjem (plus to da zaradi nepopolnosti zavednega dela še vedno obstaja potreba po masivnem slepem probavanju).
(Upam da te dolžina posta ni čisto dotolkla - samo kaj, ko ne znam povedati krajše. Upam tudi, da je vse to pisanje doseglo vsaj ta namen, da se vidi velika zapletenost problema...)
Sploh ne, dolgi odgovori se mi dopadejo, pa še res ni izbire ravno zaradi zapletenosti.

Uporabniški avatar
Grigorius
Prispevkov: 165
Pridružen: 22.5.2005 21:59
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Grigorius »

Maedhros napisal/-a:@Grigorius
Deep Blue ni premagal Kasparova 6-0 bolj ali manj je Kasparov sebe sam psihično uničil -> recimo pri drugi partiji, ko je odstopil (šteje so kot da je deep blue zmagal) je bila pozicija v resnici remi! Je pa tudi kasparov premagal Deep Blue-ja večkrat! V skupnem seštevku je tako sicer zelo kontroverzno zmagal Deep Blue!
Če drži, da se je Kasparov psihično izmučil, potem je to pač še en minus človeške inteligence. Priznam da ne poznam podrobnosti dvoboja, poznam pač rezultat, ki mi pravi, da je računalniški program premagal najboljšega človeškega šahista. Na podlagi tega lahko konzervativno sklepam, da so programi na tem področju postali enakovredni najboljšim človeškim šahistom. Upam da se v tem strinjava.

V naslednjih letih je seveda sledil eksponenten napredek hardwarea (kot že lepo število let prej) ter softwarea (katerega napredek je sicer počasnejši), vendar ker očitno ni bilo več tako velikega zanimanja za šah (ali pač zaradi zgoraj nekje omenjenega razloga) se je najboljši človek vs. najboljši računalnik transforiral v najboljši človek vs. računalnik s povprečnim hardwareom in odličnim softwareom.

Na žalost nimam finančnih zmožnosti, da bi dokazal svojo trditev, da najboljši današnji računalnik pomete z *vsemi* šahisti sveta, in ne samo z 99% vseh, kot na primer Deep Fritz. Tako da bo zaenkrat ostalo pri IMHO. Zaenkrat zato, ker bo v roku desetih let današnji superračunalnik enakovreden takratnemu PC-ju. Ko bo hardwareska moč postala enakovredna in presegla moč človeških možganov (zaenkrat še precej zaostaja, pa so IMHO rezultati tudi pri šahu fascinantni), bi morala ta nadvlada računalniške moči postati očitna vsakomur...
Novejši programi imajo pač boljše algoritme, še vedno pa se jih da premagat prav zaradi strategičnega misšljenja ponovim še enkrat poglej si Lary VS Chessmaster 9000 (igrano 2002) -> ti bo bolj jasno kaj mislim.
Seveda se da premagati programe...sem in tja najboljšim šahistom sveta. Po drugi strani pa povprečni računalniški šahist rutinirano premaguje veliko večino človeških. Strategično mišljene so pa tudi že baje omenjali šahovski mojstri pri računalniku...

Si pa bom pogledal tisti dvoboj, malo kasneje..ko bom imel čas. Hvala za info.
Saj ti ni treba nič dokazovat, kar ahko naredimo kar kratek logični sklep, če b bil računalnik dvolje močan da bi izračunal vse možne partije do konca bi jasno najmanj zmeraj remiziral (z belimi figurami)! Ba niti nebi potreboval naprednih programov ampak zgolj surovo moč!
Deep blue pa je že imel napredne algoritme, ki so upoštevali tudi kraljevo varnost! Celo pozicije je znal "ocenit" -> sicer ne tako dobro kot pravi šahist ampak precej -> pač gledal je strukturo pedinov in možnosti spremembe le te ...

Je pa Deep Blue preveč kontroverzen primer! (tako da se ga je bolj smselno vzdržat) (aha pa dobro bi bilo tudi povdarit genialnost kasparova ko je leta 1996 zmlel ta isti računalnik -> takrat je imel nekoliko manj napredne algoritme! (aha pa še to deep blue je analiziral vse kasparove igre! -> Kasparov ni imel pojma kako računalnik igra!) Skratka primer je kontroverzen in ga raje pustimo!

*aa pa v nasprotju z Mrizom sem jaz lata 1997 držal za KASPAROVA! (kako lahko sploh držiš za računalnik? -> mogoče mi je Kasparov preveč ušeč ker sem šahist tudi jaz ampak vseeno -> boj enega človeka proti veliki korporaciji? -> na kero stran greš?) (WaltDisney ti ni všeč? :D)

L.P.

Uporabniški avatar
Grigorius
Prispevkov: 165
Pridružen: 22.5.2005 21:59
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Grigorius »

Maedhros napisal/-a:
Grigorius napisal/-a:
Maedhros napisal/-a:
Šteje samo količina in hitrost obdelave informacij ter software, ki izkoristi substrat..."odmiranje celic" ipd. so podrejene variable, važna je funkcijska enakost (rezultat procesa, ne sama izpeljava računanja), to je bistveno za razumevanje inteligence, IMHO.
To nebo držalo preprosto računalo ima popolnoma enako funkcionalnost kot človeški možgani pri seštevanju še več klub prisotnosti zelo zelo počasnega čipa računa hitreje kot mi, še več tudi manjkrat se moti ... Torej hitrost in funkcijska enakost sploh ne štejesta. Predstavlji si ta problem: kako bi lahko računalnik sestavil 9 simfonijo ali nekaj podobno lepega s tem da more vedet ko stvar sestavi da je super dobra! (torej naključno pisanje not odpade) Pa še to skladatelj 9 simfonije je bil gluh (Beethoven)! Torej računalnik to kar sestavi ne sme preverit ali pa sproti preverjat, da ugotovi kakovost izdelka ... primerov je še neskončno ampak ta se mi trenutno zdi dovolj dober.

L.P.
Čip v kalkulatorju je specializiran posebej za določen problem, medtem, ko človeški možgani niso, vsaj ne za to področje. Zato mu uspe posekati v aritmetiki praktično vsakega človeka. Proces, ki računa v človeških možganih, je očitno počasnejši (obdelava informacij je počasnejša), ter ima precej nerodne algoritme...kako bi si drugače razlagal kalkulatorjevo prednost na tem področju?

Imamo dva različna stroja, človeške možgane in računalnik, ki jima damo reševati nek problem, recimo kar zgornjega - aritmetiko. Prvi ga sprejme preko svetlobe (ali pač zvoka), ga na nek način pošlje v obdelavo v nek predel možganov, kjer se v bliskanju nevronov (vem, so še drugi procesi, ki izvajajo računanje) izračuna po nekih verjetno dokaj zapletenih algoritmih rezultat, ki ga lahko izvemo pač na več načinov. Računalnik največkrat dobi input preko tipkovnice, požene spet nek algoritem, ki se prilega problemu, in izpiše rezultat na ekran.

V obeh primerih je prišlo do neke obdelave informacije, transformacije inputa v output z nekim algoritmom. Sama zasnova algoritma me v tem primeru ne zanima, važna je hitrost in energijska potratnost algoritma, ki me je pripeljal do rešitve. Ter seveda pravilnost rešitve. S funkcijsko enakostjo algoritma sem mislil nekaj takega - algoritmi, ki dajo na določen input enak output, so funk. enaki.

---

Ti torej zagovarjaš neko čarovnijo v primeru naših organskih možganov? Da inteligenten proces, ki je pripeljal do 9 Simfonije ni neko računanje, obdelava informacij, kot v primeru nebioloških računalnikov?

Kako je IMHO verjetno Beethooven sestavljal svojo glasbo (brez da bi jo slišal)? Simuliral jo je v glavi, preverjal njeno lepoto, malo popravil, spet preveril..itd. Niti ni nujno, da so vsi ti procesi potekali zavestno. Kot je že mriz omenil, je velika večina računanja v možganih opravljena mimo zavesti - kar pa seveda ne pomeni, da tega računanja ni.

Računalnik ne more napisati pesmi? Po tvojem verjetno ne. No..trenutno nimam pri roki Kurzweilovega dela Age of spiritual Machines, v katerem je kar nekaj pesmi, ki jih je napisal nek njegov software. Jih pa lahko čez kak teden ali dva, ko jo spet dobim, nekaj prepišem, če želiš. Kako mu je to uspelo? Jah..naučil se je z analizo množice pesmi.
Nekako tako, kot je to uspelo številnim pesnikom iz mesa in krvi. Razen če meniš, da jim je njihovo znanje padlo z neba, dobesedno.

To, da računalniki lahko emulirajo človeško inteligenco je mnogo ljudem že jasno, in da ta ni neka čarovnija, temveč masivno računanje, ki je res precej zapleteno, vendar še vedno neskočnokrat manj, kot magija.
No da skrajšamo na bistvo ti izjavljaš da je:

inteligenca = moč (računanja) * funkcijska enakost -> s tem se jaz ne strinjam!

Kar ti govoriš je to da je vsemožno kvantificirati in zapisati s števili (danes to ni možno) (pa še to: program je spisal človek in slednji je naredil to za kar je bil narejen ali lahko rečemo torej da je program inteligenten? Ali je v resnici inteligenten tisti, ki ga je napisal?)

L.P.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Grigorius napisal/-a:(kako lahko sploh držiš za računalnik? -> mogoče mi je Kasparov preveč ušeč ker sem šahist tudi jaz ampak vseeno -> boj enega človeka proti veliki korporaciji? -> na kero stran greš?)
Počasi, človek :)
Na tak dvoboj ne gledam kot na En človek vs. Velika zlobna korporacija, ampak kot na boj dveh inteligentnih neodvisnih enot, tako kot ti na dvoboj ne gledaš kot Celotna ruska šola šaha vs. ubogi kup silicija.
Ker v dvoboju leta 1997 DB očitno ni ustrezal zgoraj omenjeni (pri samem igranju) neodvisni enoti, dobi v tem primeru mojo podporo Kasparov (če to sploh kaj šteje :) ).

Uporabniški avatar
GJ
Prispevkov: 2635
Pridružen: 27.1.2003 22:08

Odgovor Napisal/-a GJ »

Maedhros napisal/-a: Čip v kalkulatorju je specializiran posebej za določen problem, medtem, ko človeški možgani niso, vsaj ne za to področje.
Ahh.. no.
Čipi v kalkulatorju niso specializirani. Jedro celotne procesorske logike je danes še vedno ALU (arithmetic logic unit), ki pa ne zna drugega kot testirati vrednosti bitov in glede na njihovo stanje bite ustrzno prelagati. Stvar je popisana že vrsto desetletij, natančneje od von Neumanna dalje.
Lahko pa rečemo, da je program v spominu računalnika specializiran.
Maedhros napisal/-a:...pa še to: program je spisal človek in slednji je naredil to za kar je bil narejen ali lahko rečemo torej da je program inteligenten? Ali je v resnici inteligenten tisti, ki ga je napisal?
Hja, lahko. Pač odvisno kakšen programski pristop je bil uporabljen.
Če govorimo o tako imenovani dvojiški logiki morda res težje, ker govorimo zgolj o enačbah in neenačbah. Enačbe same po sebi ne vsebujejo inteligence.
Pozabljate pa na področje mehke logike, in prav mehka logika se spridom uporablja pri pisanju šahovskih programov.
Mehka logika je preprosta oblika inteligence z zmožnostjo nadgrajevanja oziroma samostojnega učenja.

Lep dan želim...

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14610
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Odgovor Napisal/-a shrink »

GJ napisal/-a: Pozabljate pa na področje mehke logike, in prav mehka logika se spridom uporablja pri pisanju šahovskih programov.
Mehka logika je preprosta oblika inteligence z zmožnostjo nadgrajevanja oziroma samostojnega učenja.
Mehka logika (ang. Fuzzy Logic) je lahko osnova za neko preprosto inteligentno obnašanje, vendar mora biti - tako kot praviš - nadgrajena (npr. z genetskimi algoritmi ali nevronskimi mrežami - NEUROFUZZY).

Sam princip mehke logike pa ne gre jemati za inteligenco. Preprost primer:

Recimo, da želimo popisovati občutek toplotnega vpliva.

Z Boolovo (binarno) logiko bi to storili z dvemi stanji:

TOPLO/HLADNO

Z mehko logiko bi to storili z več (npr. 5) stanji:

ZELO TOPLO/TOPLO/NE TOPLO NE HLADNO/HLADNO/ZELO HLADNO

Odgovori