Odlično, to knjigo mi je že kolega priporočal. Lahko malce poveš zakaj meniš tako? Veš, knjig je veliko, časa pa bolj malo in bi bilo super, če ti malce orišeš vsebino, prosim.velis napisal/-a: Če smem dodati, da gre za ekonomski terorizem v primeru Grčije in ostalega vzhodnega dela EU. Za branje bi priporočal Thomas Piketty http://resistir.info/livros/piketty_cap ... y_2014.pdf
Medzvezdna potovanja
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Velis, najprej dobrodošlica na forumu!velis napisal/-a:Če smem dodati, da gre za ekonomski terorizem v primeru Grčije in ostalega vzhodnega dela EU. Za branje bi priporočal Thomas Piketty http://resistir.info/livros/piketty_cap ... y_2014.pdfproblemi napisal/-a:Dajva najprej razčistiti, kje jaz to rečem?derik napisal/-a:Problemi, ko te takole berem, se sprašujem, pa kaj ti to sploh hočeš. Vse te jezi. No, saj sam poveš. Takole približno: globalno enakomerno razporejeno blaginjo, pod pogojem, da bo razvoj trajen in ekološko usmerjen. In če se bo kdo temu upiral, je tudi vojna upravičena. Utopija.
Sam jih ne vidim. Kaj sploh misliš s soodvisno? Napisal sem ti, da če s soodvisnostjo misliš na kolonializem, potem ja, je soodvisno ...Tvoja izvajanja so polna nasprotij. Izpodbijaš trditev, da je globalno gospodarstvo soodvisno in da se razvija, potem pa sam daješ primere, da se je BRICS že tako razvil, da bi lahko uničil američane, če bi le hotel.
V politiki je vse stvar "pravega časa". Ampak, verjetno zaradi geostrateške ravnoteže, ker Kitajci dobro vedo, da je potrebna politično-ekonomska ravnoteža v kolikor želijo, da imajo "mir", ki jim omogoča, da bodo imeli gospodarsko rast v daljšem obdobju. Z drugimi besedami, ne želijo si novih globalnih konfliktov, nove svetovne vojne, kar bi bil zelo verjeten ameriški odgovor na sesutje njihovega gospodarstva. Kot sme rekel, Kitajska igra na dolgi rok.In zakaj misliš, da ne uničijo ameriškega gospodarstva, če bi ga že lahko, kot praviš?
V enem od filmov, na temo finančne krize, ne spomnim se naslova, ameriškemu finančnemu ministru Kitajski reče, da so klicali Rusi in predlagali, da skupaj prodajo ameriške obveznice. Kitajski minister je rekel, da so to zavrnili, ampak da naj se Američani tega zavedajo, zavedajo naj se, da je dovolj en klic. Gre seveda za film, ampak logika je jasna. Skratka, večja korist jim je bila, da držijo Američane za "jajca" kakor da jih sesujejo. Strategija pač ...
.Ja, ker ne bi imeli več komu prodajati svojih izdelkov. Od kod pa misliš, da imajo ves ta denar? Ja, zahodni trg ga plačuje za nakup izdelkov. To je ta soodvisnost
Kupna moč držav v razvoju se zelo približuje kupni moči razvitih držav. Poleg tega pa: http://www.delo.si/novice/svet/drzave-b ... sklad.html. O tej ekonomski neodvisnosti sme govoril.
Ne gre mi v nos EU, temveč dominantna politika držav, ki hegemonizirajo EU, predvsem Nemčije.Potem ti gre v nos EU, ker
Rubbish! EU je nastal zato, da bi bile evropske države v gospodarski uniji tako tesno povezane, da se ne bi več šle med seboj vojskovat.
Daj lepo te no prosim, koga briga zakaj je bilo nekaj ustanovljeno. raje si poglej dejansko stanje in dejanske politike znotraj EU.
Isto velja v bistvu tudi za širitev. Stare članice so hotele večji trg za povečano rast gospodarstva in za večjo gospodarsko in politično moč unije v svetu. Nove članice pa to isto in dodatno še razvojno bližnjico. In kaj se je zgodilo? Načrte je prekrižala finančna kriza, ki je pretresla ves EU, še najbolj pa njene države z nezdravim gospodarstvom.
Finančna kriza je prekrižal načrte? Bejž, kaj pa je povzročilo finančno krizo in katere države je najbolj prizadela. Privatnim bankam katerih držav so socializirali izgube?
Derik, daj preberi si kakšne politike je uvedla EU recimo v Grčiji in kaj je sploh vzrok za grško prezadolženost pa ti bo marsikaj bolj jasno. O vlogi bank, predvsem amaeriških in nemsških pri gršek početju. In pa, pozanimaj s ekoga je pravzaprav EU reševala v teh primerih. Grke, kako da ne ...Zakaj slovensko gospodarstvo ni bilo zdravo? Slovenija v tranziciji se je v notranji politiki intenzivno kregala in razklala po vsem možnih lomnicah, gospodarstvo je bilo pokradeno, družba pa se je na široko skorumpirala in zadolževala. Dobra podjetja so se prodajala zato, da se je pokasiral denar in se ni bilo treba več ukvarjati z zahtevnim gospodarjenjem po novih pravilih, ti pa to tolmačiš, da jih je EU pokupila, namesto da bi jim pomagala! No, taka država se potem v finančni krizi bolj zamaje, a ne? A naj zdaj EU kar tako plačuje vso to škodo, ne da bi istočasno zahtevala, da se spotoma stvari nekoliko pošlihtajo. To me spominja na zahteve banana držav, kjer bi oblastniki radi pomoč kar v obliki gotovine, ne pa v obliki bolnic in šol.
Daj razloži mi prosim te, zakaj smo dovolili, da nemško podjetje v večinski lasti države Nemčije kupuje slovensko podjetje v večinski lasti države Slovenije (Aerodrom Ljubljana) in to podjetje, ki že leta izkazuje dobiček? Zdaj mi pa ti naštej, koliko nemških podjetij so kupile "periferne" države?
Katere države govorijo o potrebi uvedbe "Evrope dveh hitrosti"? "Periferne?
Kako pa boš ovrednotil samo idejo? Če le ta ni na nek način realizirana, kako jo boš vrednotil? Kaj sploh vrednotiš. Saj ti je vojko lepo to pojasnil z Rozmanom.No, saj ravno to me je zanimalo. Po Marxu se vrednotijo izdelani kosi na uro dela.
Pikettyijeva knjiga CAPITAL IN THE 21st CENTURY ima vse prerogative, da postane najvplivnejša knjiga iz (makro) ekonomije prve polovice XXI. stoletja. Nekateri jo primerjajo celo z Marxovim KAPITALOM, kar se mi zdi sicer malo pretirano. Odlično branje. Priporočam!
Toda prej ko opredeliš odnos upnic do Grčije za "ekonomski terorizem", moraš natanko poznati vzroke, ki so pripeljali do njenega katastrofalnega dolga. Samo spomni se obnašanja Grčije pred krizo! To sicer ne opravičuje ravnanja zahodnih upnic v vsem, toda dopolnjuje sliko.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Bargo:bargo napisal/-a:Odlično, to knjigo mi je že kolega priporočal. Lahko malce poveš zakaj meniš tako? Veš, knjig je veliko, časa pa bolj malo in bi bilo super, če ti malce orišeš vsebino, prosim.velis napisal/-a: Če smem dodati, da gre za ekonomski terorizem v primeru Grčije in ostalega vzhodnega dela EU. Za branje bi priporočal Thomas Piketty
http://www.mladina.si/155759/kapital-ne-bo-resil-sveta/
http://www.mladina.si/156409/drugorazredna-tema/
http://blog.kvarkadabra.net/2014/05/kap ... nutah.html
http://www.mladina.si/159247/kapital-v-xxi-stoletju/
http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-per ... brazi.html
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Hvala, Vojko. Predvidevam, da je o tem govoril že pesnik.vojko napisal/-a:Bargo:bargo napisal/-a:Odlično, to knjigo mi je že kolega priporočal. Lahko malce poveš zakaj meniš tako? Veš, knjig je veliko, časa pa bolj malo in bi bilo super, če ti malce orišeš vsebino, prosim.velis napisal/-a: Če smem dodati, da gre za ekonomski terorizem v primeru Grčije in ostalega vzhodnega dela EU. Za branje bi priporočal Thomas Piketty
http://www.mladina.si/155759/kapital-ne-bo-resil-sveta/
http://www.mladina.si/156409/drugorazredna-tema/
http://blog.kvarkadabra.net/2014/05/kap ... nutah.html
http://www.mladina.si/159247/kapital-v-xxi-stoletju/
http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-per ... brazi.html
No, bomo videli.SREČKO KOSOVEL napisal/-a: Zmaga r e s n i c e v kulturnem,
h u m a n i z m a v gospodarskem,
p r a v i č n o s t i v socialnem življenju
bo največji triumf sodobnega človeštva.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Ah, upanje umre z nami. Veš, ne smeš tako črno gledati, pa čeprav je napis nad vrati, je Srečko Kosovel tudi nekaj o tem napisal, že davnega leta.Roman napisal/-a:Žal ne bomo.
Okna na stežaj - Vlado Kreslin
Kje in kdaj smo izgubili otroški smeh ?
Črvina:
KATJUŠA
Zadnjič spremenil bargo, dne 15.10.2014 12:47, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
V bistvu se povsem strinjam, želel bi zgolj, če si pri volji, da poveš zakaj tako misliš.Roman napisal/-a:Žal ne bomo.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Poglej, geslo je Katjuša. Te knjige nisem prebiral, ker ne najdem časa. Sem mislim, da bo debata, vendar je tukaj težavno voditi debate, ker imamo SHRINK-a, ki je ALL in ONE. Ko sem vstopal skozi vrata me je zgrozilo, koliko smradu se je nabralo. Kaj naredi okolje z ljudmi in kaj naredijo ljudje z okoljem? Kako sploh ljudje? Kaj okolje? itd. bi rekel žužek.problemi napisal/-a:V bistvu se povsem strinjam, želel bi zgolj, če si pri volji, da poveš zakaj tako misliš.Roman napisal/-a:Žal ne bomo.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Katere njegove tezo se te "zmotile", da se ti zdi primerjanje z Marxom pretirano. Ne trdim, da ni pretiirano, zgolj zanima me, v čem se Piketty, za razliko od Marxa, moti.vojko napisal/-a:Pikettyijeva knjiga CAPITAL IN THE 21st CENTURY ima vse prerogative, da postane najvplivnejša knjiga iz (makro) ekonomije prve polovice XXI. stoletja. Nekateri jo primerjajo celo z Marxovim KAPITALOM, kar se mi zdi sicer malo pretirano. Odlično branje. Priporočam!
Tako je, porebno je poznati vzroke. Glede na to, da velis poda link do nekega vira, obstaja verjetnost, da jih pozna.Toda prej ko opredeliš odnos upnic do Grčije za "ekonomski terorizem", moraš natanko poznati vzroke, ki so pripeljali do njenega katastrofalnega dolga.
Obnašanje Grčije ni vzrok je posledica, posledica kapitalizma, predvsem početja finančnega sektorja. Kdo pa poglavitno vpliva na ekonomsko politiko tega sektorja in s kakšnim interesom, pa tako veš.Samo spomni se obnašanja Grčije pred krizo! To sicer ne opravičuje ravnanja zahodnih upnic v vsem, toda dopolnjuje sliko.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Spominjam se šale, ki nakazuje višek optimizma: Človek pada s stolpnice in pri vsakem nadstropju zatuli: "Do zdaj je še dobro."bargo napisal/-a:Ah, upanje umre z nami.
Pesimist je optimist, ki je začel misliti.Veš, ne smeš tako črno gledati
Saj ga nismo, ampak ne deluje več pomirjevalno.Kje in kdaj smo izgubili otroški smeh ?
Nisi pomisli, da si kaj prinesel s seboj?Ko sem vstopal skozi vrata me je zgrozilo, koliko smradu se je nabralo.
Toliko sem že star, da bi, če bi bil resničen, Kosovelov triumf občutil na lastni koži.problemi napisal/-a:V bistvu se povsem strinjam, želel bi zgolj, če si pri volji, da poveš zakaj tako misliš.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Saj, imam pripravljeno sintezo o raztrosu, ki sledi na podlagi nedoločenosti in tuneliranja. Se spomniš, da si delec sposodi energijo iz prihodnosti. Tudi vsota po zgodovinah drži.Roman napisal/-a:Spominjam se šale, ki nakazuje višek optimizma: Človek pada s stolpnice in pri vsakem nadstropju zatuli: "Do zdaj je še dobro."bargo napisal/-a:Ah, upanje umre z nami.
Merlin, če ni slep, kar pa je, smo že zdavnaj dokazali, vprašaj Vojka, bo vendar našel rešitev, če jo najdejo Amebe, ni hudič, da je ne najde Shrink, v tem Labirintu.
hm. Če kaj, potem sem Intelektulno pesimist, emocionalno optimist.Roman napisal/-a:Pesimist je optimist, ki je začel misliti.bargo napisal/-a: Veš, ne smeš tako črno gledati
Saj, zato pa imamo podzavest, da interpretiramo zobovje.Roman napisal/-a:Saj ga nismo, ampak ne deluje več pomirjevalno.bargo napisal/-a: Kje in kdaj smo izgubili otroški smeh ?
Seveda sem.Roman napisal/-a:Nisi pomisli, da si kaj prinesel s seboj?bargo napisal/-a: Ko sem vstopal skozi vrata me je zgrozilo, koliko smradu se je nabralo.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
In kaj pravi Piketty o Grški situaciji?velis napisal/-a:Če smem dodati, da gre za ekonomski terorizem v primeru Grčije in ostalega vzhodnega dela EU. Za branje bi priporočal Thomas Piketty http://resistir.info/livros/piketty_cap ... y_2014.pdf
Knjige nisem bral, a če sodim po opisu v Wikipediji in Zaključku v sami knjigi, tega res ne gre primerjati z Marxovim Kapitalom, saj on sploh ni proti kapitalizmu. Piketty pravi, da se kopičenje bogastva v rokah peščice da korigirati z davki, kar pa je že itak znano. Ugotavlja pa, da je obdavčenje treba regulirati globalno, oz. za evropske države vsaj na nivoju EU.vojko napisal/-a:Pikettyijeva knjiga CAPITAL IN THE 21st CENTURY ima vse prerogative, da postane najvplivnejša knjiga iz (makro) ekonomije prve polovice XXI. stoletja. Nekateri jo primerjajo celo z Marxovim KAPITALOM, kar se mi zdi sicer malo pretirano. Odlično branje. Priporočam!
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Poleg zgoraj omenjenega velja našteti še Murphyjeve zakone (za Murphyja se ve, da je bil nepoboljšljiv optimist), pa Parkinsonov zakon, Petrovo načelo, pa še bi se kaj našlo.problemi napisal/-a:V bistvu se povsem strinjam, želel bi zgolj, če si pri volji, da poveš zakaj tako misliš.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Problemi je napisal:
Njuna stična točka je ugotovitev, da je Ahilova peta kapitalizma naraščujoča neenakost v družbi. Piketty se v svojem delu tako fokusira na problem neenakosti, da bi naslov njegovega dela mirno lahko tudi bil: NEENAKOST V XXI. STOLETJU. Strinja se z velikanom iz Triera, da vsi procesi vodijo v kumulacijo bogastva na enem polu družbe in revščine na drugem, se pravi v nevarno poglabljanje neenakosti pri delitvi novo ustvarjene vrednosti. Delitev bogastva med člane družbe pa je najeminentnejše politično vprašanje vsake družbe. Medtem ko se kapital (ki je v sodobnih družbah po definiciji družbeni kapital, saj je kapitalistična produkcija družbena reprodukcija par excellence) koncentrira v privatnih rokah vse manjšega števila oligarhov, v relativno revščino tone vedno večji sloj ljudi na drugem polu. Zakaj pravim 'relativno revščino'? Marxu so namreč buržoazni kritiki očitali, da je s svojo tezo o pavperizaciji proletariata 'usekal' popolnoma mimo, kajti saj vsi vidimo - so zmagoslavno jodlali - kako standard delavcev neprestano raste. To drži. Prava slika je tale: predstavljaj si dva tekača na dolge proge; oba tečeta, se pravi, oba napredujeta. Toda, če K(apitalist) teče hitreje kot P(roletarec), bo P relativno vedno bolj zaostajal, čeprav se premika naprej. To je smisel Marxove teze.
Da ne bom preveč abstrakten, bom to ilustriral s primerom neenakosti v ZDA, ki ga navaja Piketty: 25 najvidnejših managerjev 'hedge' skladov je v letu 2013 zaslužilo 21 milijard dolarjev, to je približno dvakrat toliko kot 150.000 vzgojiteljic v ameriških vrtcih! Povedano drugače: to dejstvo odraža (preko trga dela, kjer je mezda cena dela), da je delo enega managerja hedge sklada vredno toliko kot delo 17.000 vzgojiteljic v vrtcih!
Zato takoj v Uvodu piše: "Že zdavnaj bi moralo vprašanje neenakosti biti spet v središču ekonomske analize." Tale 'biti spet v središču' ('back at the center') je jasna aluzija na Marxa.
Toda tu je njunega strinjanja konec. Medtem ko Marx predpisuje kot zdravilo radikalno revolucioniranje vsega obstoječega, produkcijskih odnosov, ki rojevajo alienacijo, torej odpravo privatne lastnine nad produkcijskimi sredstvi in s tem odpravo mezdnega dela, pa Piketty pledira za – če parafraziram znano geslo Praške pomladi 68' – 'kapitalizem s človeškim obrazom'.
Marx je trdil, da je 'kapitalizem s človeškim obrazom' – še vedno kapitalizem z vsemi svojimi slabostmi. Nekje je pripomnil, da je bolje oblečeni, bolje hranjeni suženj, s katerim tudi bolj človeško ravnajo - še vedno suženj. Medtem, ko je Pikettyjev baražni ogenj usmerjen na (re)distribucijo, je Marxov na produkcijo (oz. bolje na spremembo temeljnega produkcijskega odnosa), ki je temelj vsega.
Po moji oceni je Marxova metoda analize superiornejša Pikettiyevi. Za Mohra so strahovite in z ničemer opravičljive neenakosti v kapitalizmu POSLEDICA nečesa bolj temeljnega, zato niso v fokusu njegove analize. Marx vidi korenine teh neenakosti v povečevanju organske sestave kapitala, ki vodi v nezmožnost realizacije presežne vrednosti in ciklične krize (znamenita Zusammensbruchteorie, ki sem jo že orisal na teh forumih), jih Piketty najde v razliki med profitno stopnjo in stopnjo gospodarske rasti; prva vedno presega drugo, kar ekonomsko ni upravičeno. Piketty vidi in analizira valove na oceanu, Marx pa proučuje globalne podmorske tokove, ki krojijo globalno podnebje...
Ne gre toliko za to, kdo se "moti", gre po moje – v prispodobi – za dva precej različna pristopa. Piketty je reformator, Marx je radikalni revolucionar. To in pa seveda 150 let razlike v razvoju kapitalizma je vzrok za to, da je njuna diagnoza sicer precej podobna (oba se strinjata, da je kapitalizem resno bolan), prognoza in kurativa pa sta zelo različni.Katere njegove tezo se te "zmotile", da se ti zdi primerjanje z Marxom pretirano. Ne trdim, da ni pretiirano, zgolj zanima me, v čem se Piketty, za razliko od Marxa, moti.
Njuna stična točka je ugotovitev, da je Ahilova peta kapitalizma naraščujoča neenakost v družbi. Piketty se v svojem delu tako fokusira na problem neenakosti, da bi naslov njegovega dela mirno lahko tudi bil: NEENAKOST V XXI. STOLETJU. Strinja se z velikanom iz Triera, da vsi procesi vodijo v kumulacijo bogastva na enem polu družbe in revščine na drugem, se pravi v nevarno poglabljanje neenakosti pri delitvi novo ustvarjene vrednosti. Delitev bogastva med člane družbe pa je najeminentnejše politično vprašanje vsake družbe. Medtem ko se kapital (ki je v sodobnih družbah po definiciji družbeni kapital, saj je kapitalistična produkcija družbena reprodukcija par excellence) koncentrira v privatnih rokah vse manjšega števila oligarhov, v relativno revščino tone vedno večji sloj ljudi na drugem polu. Zakaj pravim 'relativno revščino'? Marxu so namreč buržoazni kritiki očitali, da je s svojo tezo o pavperizaciji proletariata 'usekal' popolnoma mimo, kajti saj vsi vidimo - so zmagoslavno jodlali - kako standard delavcev neprestano raste. To drži. Prava slika je tale: predstavljaj si dva tekača na dolge proge; oba tečeta, se pravi, oba napredujeta. Toda, če K(apitalist) teče hitreje kot P(roletarec), bo P relativno vedno bolj zaostajal, čeprav se premika naprej. To je smisel Marxove teze.
Da ne bom preveč abstrakten, bom to ilustriral s primerom neenakosti v ZDA, ki ga navaja Piketty: 25 najvidnejših managerjev 'hedge' skladov je v letu 2013 zaslužilo 21 milijard dolarjev, to je približno dvakrat toliko kot 150.000 vzgojiteljic v ameriških vrtcih! Povedano drugače: to dejstvo odraža (preko trga dela, kjer je mezda cena dela), da je delo enega managerja hedge sklada vredno toliko kot delo 17.000 vzgojiteljic v vrtcih!
Zato takoj v Uvodu piše: "Že zdavnaj bi moralo vprašanje neenakosti biti spet v središču ekonomske analize." Tale 'biti spet v središču' ('back at the center') je jasna aluzija na Marxa.
Toda tu je njunega strinjanja konec. Medtem ko Marx predpisuje kot zdravilo radikalno revolucioniranje vsega obstoječega, produkcijskih odnosov, ki rojevajo alienacijo, torej odpravo privatne lastnine nad produkcijskimi sredstvi in s tem odpravo mezdnega dela, pa Piketty pledira za – če parafraziram znano geslo Praške pomladi 68' – 'kapitalizem s človeškim obrazom'.
Marx je trdil, da je 'kapitalizem s človeškim obrazom' – še vedno kapitalizem z vsemi svojimi slabostmi. Nekje je pripomnil, da je bolje oblečeni, bolje hranjeni suženj, s katerim tudi bolj človeško ravnajo - še vedno suženj. Medtem, ko je Pikettyjev baražni ogenj usmerjen na (re)distribucijo, je Marxov na produkcijo (oz. bolje na spremembo temeljnega produkcijskega odnosa), ki je temelj vsega.
Po moji oceni je Marxova metoda analize superiornejša Pikettiyevi. Za Mohra so strahovite in z ničemer opravičljive neenakosti v kapitalizmu POSLEDICA nečesa bolj temeljnega, zato niso v fokusu njegove analize. Marx vidi korenine teh neenakosti v povečevanju organske sestave kapitala, ki vodi v nezmožnost realizacije presežne vrednosti in ciklične krize (znamenita Zusammensbruchteorie, ki sem jo že orisal na teh forumih), jih Piketty najde v razliki med profitno stopnjo in stopnjo gospodarske rasti; prva vedno presega drugo, kar ekonomsko ni upravičeno. Piketty vidi in analizira valove na oceanu, Marx pa proučuje globalne podmorske tokove, ki krojijo globalno podnebje...
Na načelni ravni to drži, toda ne pojasni razlik med posameznimi državami. Konkretno ne pojasni, zakaj je prav Grčijo kriza tako zelo spravila na kolena, ne pa recimo Poljske.Obnašanje Grčije ni vzrok je posledica, posledica kapitalizma, predvsem početja finančnega sektorja. Kdo pa poglavitno vpliva na ekonomsko politiko tega sektorja in s kakšnim interesom, pa tako veš.
Re: MEDZVEZDNA POTOVANJA
Vojko, hvala za obširen odgovor. Sam ne bom dolgovezil, saj že derik opozori na glavno razliko med Marxom in Pikettyem, kot tudi ti, ko pravilno ugotoviš, da gre pri njemu ra reformista, kar pa nikakor ne more biti Marxov koncept. Vse analize, pa naj bodo še tako poglobljene in konce koncev v določenih delih povsem pravilne, ki nimajo za zaključek ukinitve kapitalističnega načina produkcije pač zgrešijo oziroma ne ponujajo rešitve problema.
Skratka, takšna primerjava z Marxom ne da ni pretirana, je povsem napačna.
Sicer ne vem na kaj ciljaš z Grčijo, ampak tu ne smemo zapasti v neko neoliberalno analizo temelječo na protestantki etiki, da so Grki nepošteni lenuhi, ki ne bi nič delali in veliko služili. Ve se kaj povzročilo tako hudo krizo v tej državi, ravno neoliberalna paradigma. Ampak o tem mogoče več kasneje.
Skratka, takšna primerjava z Marxom ne da ni pretirana, je povsem napačna.
Ena od recimo temu zanimivih posledic Miloševičevega režima v Srbiji je bila tudi ta, da je bila Srbija, po njegovem padcu, praktično nezadolžena država. Kar je logično saj si zaradi embarga pri različnih institucijah (npr. IMF) ni mogla sposojati (kupovati) denar. S tem primerom želim pokazati, da so imele različne države različna izhodišča. Kljub isti strukturi so bile lahko posledice v teh državah povsem različne oziroma nekje bolj nekje manj boleče. Posledice pa so bile povsod, tudi v recimo Nemčiji, da Francije niti ne omenjam.Na načelni ravni to drži, toda ne pojasni razlik med posameznimi državami. Konkretno ne pojasni, zakaj je prav Grčijo kriza tako zelo spravila na kolena, ne pa recimo Poljske.
Sicer ne vem na kaj ciljaš z Grčijo, ampak tu ne smemo zapasti v neko neoliberalno analizo temelječo na protestantki etiki, da so Grki nepošteni lenuhi, ki ne bi nič delali in veliko služili. Ve se kaj povzročilo tako hudo krizo v tej državi, ravno neoliberalna paradigma. Ampak o tem mogoče več kasneje.