shrink napisal/-a:vojko napisal/-a:Ad2) Se strinjam, da je matematika človeški izum (kot vse drugo, kar ne obstaja per se, če sva že pri tem). Po moje ravno to implicira, da je univerzalni jezik ZA OPIS narave.
Ampak to je le človeški jezik.
Imaš kakšno idejo, kakšen bi lahko bil 'alter lingua franca', drug jezik, razen matematike?
Marsikaj se da opisati tudi brez matematike (tudi v fiziki), ampak to de facto ostaja le človeški jezik.
Mimogrede, ne spomnim se, da bi kjerkoli 'enačil' matematiko in naravo.
No, ciljal sem na "jezik".
Ad3) Vzemiva npr. Evklidove Elemente (Στοιχεῖα), ki vsebujejo matematične aksiome in ki jih gotovo znaš na izust. Veljajo že dva tisoč let. Kakšen drug set aksiomov bi lahko bil temelj za geometrijo, ki opisuje realni svet? Katerega bi lahko spremenili ali izpustili, "pa to njene konsistentnosti niti malo ne bi zamajalo"?
To je le temelj evklidske geometrije, ki še zdaleč ne opisuje vsega realnega sveta - recimo tistega, ki ga opisuje STR, katere osnova je neevklidska geometrija.
Drugače se da evklidsko geometrijo formulirati tudi drugače: recimo po
Hilbertu, po Tarskem in po Birkhoffu.
Ad4) S prvim delom se seveda strinjam. Z drugim delom pa imam težave. Kako bi isto naravo z istimi naravnimi zakoni "druga inteligentna bitja ...lahko naravo opisovala na drugačen - človeku tuj – način"?
Na način, ki ne bi niti malo spominjal na človeško matematiko.
Ali ne velja povsod relacija, da je del manjši od celote, da je c*2= a*2+b*2, da je ploščina kroga pi.r*2? Lahko ilustriraš to zelo provokativno in zanimivo misel s kakšnim primerom?
Prvo ne drži npr. v teoriji množic (
naravnih števil je npr. enako "mnogo" kot sodih števil, pa čeprav naravna števila zajemajo tudi liha)
, drugo in tretje drži samo v evklidski geometriji, ne pa npr. v neevklidskih geometrijah.
Ad5) Jasno, to ni sporno, toda od kod čudežna napovedna in razlagalna moč matematike? Zakaj nimajo te moči drugi produkti "človeške abstrakcije"?
Saj jo imajo: pravna logika npr. je že takšna. Matematiko pač odlikuje strogost.
Recimo verski miti, filozofske hipoteze, sanje?
Prvo in tretje niso produkti človeške abstrakcije, o drugem bi se dalo debatirati.
Ad6) V prepričanje, da so "matematične 'resnice' posebna vrsta znanja, ki je prirojena ali celo rezultat božanskega navdiha.
Sam ne vidim tega, je pa res, da je človeku zmožnost abstraktnega mišljenja nekako prirojena oz. vsaj bistveno bolj kot ostalim bitjem na tem planetu.