O nevronih in nevrofiziologiji res ne vem veliko.Grigorius napisal/-a: Ne vem, večkrat kot berem bolj mislim da je nenatančno in da ni isto ... pa sem zdaj že ene 4x šel skozi.
Lahko bi ti kaj povedal o nevrofiziologiji ampak ne v neposredni zvezi z inteligenco temveč mogoče kakšen podatek o zankah. Ker mislim da je tukaj treba poznati osnove regulacijskih procesov da lahko kakšne definicije izpeljujemo. (če smo mi inteligentni potem moramo ustrezat definiciji inteligentnosti?!) (preden pa zapravim čas s pisanjem o nevronih ipd... veš mogoče ti kaj več? - če si bolj domač na tem področju lahko ti kaj spišeš, mislim da bolje se lotit pisanja definicij ali primerjav na konstruktiven način oziroma bolje je graditi na "trdnih" osnovah. Jaz pač vem kar so mi povedali malega v faksu ...)
Moji pogledi izvirajo čisto iz praktičnih izkušenj oziroma zahtev.
Moje delovno področje (razvijam industrijsko elektroniko) je med drugim vsaj deloma tudi področje umetne inteligence, podobno velja za krmilno in regulacijsko tehniko. Kar pomeni, da znam spisati P, PI oziroma PID regulator in nastaviti želene regulacijske parametre glede na želeni odziv regulacijskega kroga, dostikrat tudi na licu mesta kamor je naprava vgrajena. Tudi nekaj 'mehke logike' sem že sprogramiral. Pri mehki logiki je največji problem pravilno vrednotenje povratnih informacij. Metod, ki se jih da uporabiti pa je cela vrsta. Tudi samo-adaptivnost digitalnih elektronskih regulatorjev je področje 'mehke logike'. Da pa spišem delujočo logiko ponavadi zapravim goro časa na samih simulacijah. Preden mi simulacija ne deluje vsaj približno tako kakor je stvar zamišljena, se sploh ne lotim končnega izdelka. Za simulacije ponavadi uporabljam programsko okolje Delphi. Prav tako ponavadi naredim vse komunikacijske vmesnike v programskem okolju Delphi. Delphi je klasično programsko okolje, ki omogoča objektno orientirano programiranje, delo s programskimi 'interface'-i in poljubno nivojsko razslojevanje programske logike. Delujočo logiko simulacije na koncu prevedem direktno v memonik za mikrokontroler v katerega bo program naložen. Seveda pa pri tem uporabljam obstoječe programske knjižnice. Programskih jezikov se na nivoju končne aplikacije ponavadi izogibam zaradi problemov pri optimizaciji hitrosti in delovanja programa. Nakar sledi oživljanje in testiranje izdelka.
Na splošno so danes mikrokontrolerji cenovnega reda nekaj dolarjev izredno zmogljivi, tako da je ponavadi največja ovira čas, ki ga potrebujem za razvoj dobrega izdelka.
Po pravici povedano je umetna inteligenca takšnih programov zelo nizka, če sploh je. Ponavadi delam zgolj računske stroje. Odvisno pač od izdelka. Samo-adaptivni regulatorji vsebujejo vsaj delček umetne inteligence, (regulator sam po sebi ni inteligenten) seveda pa takšne inteligence ne moremo preprosto ovrednotiti.
Lahko noč želim..