Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:Navadna naključja so vsa druga naključja, ki niso nepovzročena. Ti zatruješ, da takih ni.
Zato tudi ne morem dati primera. Ti praviš, da povzročena naključja so. Čakam na primer.
Sem ga podal, vendar ga ne sprejmeš, ker različno dojemava naključja.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Recimo, da je naključje povezano z verjetnostjo in če tako, potem moramo poznati celoto vseh možnosti. Velja pa tudi, da če nekaj obravnavam kot naključje, moram pred tem obravnavanjem vedeti, da je to kar obravnavam kot naključje zelo malo verjetno, torej moram poznati vsaj en bolj verjeten dogodek.
Kakšna pa naj bi bila povezava med naključjem in verjetnostjo?
hm. Recimo želja po nadzoru.
Roman napisal/-a:
Verjetnost je produkt matematike in v resničnem svetu ne obstaja.
Recimo, je pa jezik s katerim odkrivamo resničen svet vendar kaj je že resničen svet?
Roman napisal/-a:
Povezava z naključji bi pomenila, da tudi naključja v resničnem svetu ne obstajajo?
Katera povezava? Navedi povezavo.
Roman napisal/-a:
Definicija naključnosti kot malo verjetni pojav je tudi za lase privlečena.
Saj ne gre za prireditev, temveč primerjavo. Če domnevamo, da je nekaj naključje, recimo dogodek x, kot rezultat nekega procesa, potem moramo poznati vsaj en bolj verjeten dogodek, ki se je zgodil, kot rezultat tega istega procesa.
Roman napisal/-a:
Če vzameva na primer met kovanca, ki ga verjetnostni račun sprejema kot naključen pojav, je verjetnost za vsak izid natančno polovica. To se mi ne zdi ravno malo. Kaj bi tu bil bolj verjeten dogodek?
Vsota obeh je 1, torej ne samo, da ni bolj verjetnega dogodka, drugi izidi sploh niso
predvideni, kar je lahko napaka v domnevi. Če pa domnevava, da bi kovanec lahko obstal na robu, kar še ni bilo opaženo, vendar ni izključeno, pa poznava večjo verjetnost in sicer polovico. Vendar o tem sva že debatirala na primeru kocke in izida, ko obstane na robu.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Torej, ko govorimo o naključjih, govorimo o predstavljivosti, možnosti in izračunljivosti.
Ko govorimo o naključjih, mislimo kvečjemu na nepredvidljivosti, torej o nesposobnosti opazovalca, da bi izid poskusa napovedal. Nič drugega.
Tako ja, ko ga opazi, ker se je zgodil, pa presenečeno ugotovi: "Kakšno naključje, znotraj naključja!".
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Priznam, s težavo sledim tvoje zatrjevanje, še posebej ker ne podaš primera.
Ne morem dati primera, če ga ne poznam. Zakaj menim, da primera sploh ni, pa sem ti že razložil.
Drži in hvala za razlago.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Vsak dogodek ima svoj vzrok ...
Potem naključij ni.
Če tako praviš.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... vendar posledice niso natanko določen dogodek.
Potem posledice niso povezane s tem vzrokom.
So zmeraj bile in smo dogodek, ki je bil šele opažen, povezali z znanim vzrokom, ter popravili naše predhodne domneve in znanemu dogodku, dodali še tega pravkar opaženega, kot novo možno posledico.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Čeprav sam menim, da dogodkov ni, so samo procesi.
Vera spet? Padec kamna na tla je dogodek (če se je seveda zgodil). Opiši proces.
Padanje je proces. Kdaj pade?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Izven kvantne mehanike verjetno res obstaja Laplacov demon ...
Misliš, da obstaja?
Seveda ne, ker je QM temelj mehanike.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... in samo začetek je lahko naključen in mora biti naključen, a ne?
Kaže tako.
Vera v končnost in vsaka končnost mora imeti začetek.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Od začetka naprej pa je itak vse usoda, ali kako?
Kaj misliš z usodo?
V začetku, recimo prva sekunda velikega poka, je bilo vse določeno in se samo odvija po teh pravilih, v kar pa seveda močno dvomim.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
... v kvanti mehaniki pač ni objektivnosti tam je dovolj, da imamo možnost pogledati informacijo, čigar pomen vnaprej poznamo in potem so rezultati drugačni, kot pa če te možnosti nimamo.
Nisem prepričan, da je ta interpretacija ustrezna.
Nisi edini, me pa veseli, da dopuščaš tole domnevo.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Ampak trditev na primer, da mi sami z zavestjo ustvarjamo realnost, je močno pretirana oziroma zavajajoča.
Pojasni.
Ustvarjamo, spreminjamo samo zelo majhen del realnosti. Jaz lune nisem ustvaril. Si jo ti?
Ne, mogoče pa jih ohranjava. Lahko dokažeš, da Luna je, tudi če nas ne bi bilo?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Pa saj ne more biti predstava nadnaravna, to sem ti že pokazal, saj si ne moreš izmisliti lastnosti, ki v naravi, ki je vse, ne bi bila opažena.
Predstava kot proces seveda ne more biti nadnaravna, nadnaraven bi bil kvečjemu predmet te predstave, če bi seveda res obstajal. Bog bi bil tak primer.
Bogu smo pripisali selektivno vse lastnosti, ki jih poznamo in niti eno več. Če pa poznaš kakšno lastnost, ki je nam neznana jo navedi?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Lahko sicer sestaviš neko konstrukcijo iz opaženih lastnosti in njih negacij (modri leteči slončki!) in tako sestavljena konstrukcija verjetno ni mogoča, to pa je tudi vse.
To je tudi dovolj. Ravno to dokazuje, da si lahko izmisliš lastnosti, ki v naravi ne le, da ni opažena, ampak sploh ne more obstajati.
Pa saj nisva navedla nobeno lastnost, ki v naravi ni bila opažena. Modro nebo, leteča ptica, slon, slonček in evo modri leteči slonček.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Ja, trenutno je nemogoče, vprašanje je kaj prinese čas, ko nemogoče postane tudi povsem vsakdanje.
V tem primeru pač ne gre za resnično nemogoče.
Recimo, samo kdo ali kaj ve, kaj je dejansko nemogoče?
Roman napisal/-a:
Res sicer danes ne moremo za vse oceniti, ali je uresničljivo, ampak pri protislovnih pojmih je ta ocena možna in logična. Nikoli ne bo mogoče skonstruirati trikotnika s štirimi koti.
Seveda ne, če pa smo sami definirali trikotnik, kot tri točke, ki ne pripadajo isti premici. Tisti s štirimi koti ima svoje ime, štiri kotnik.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
E dragi moj Roman, še malce nazaj si mi polagal na dušo, da rad govorim o nadnaravnem in me spraševal zakaj že, sedaj pa praviš, da ne poznaš ničesar nadnaravnega, kako je to mogoče?
Ne razumem tvoje zadrege.
Kako bi pa razumel mojo zadrego, ki je ni.
Roman napisal/-a:
Tega, kar si ti opisoval kot nadnaravno, pač ni, torej tega tudi ne morem poznati.
Recimo, vendar če česa ti ne poznaš, še ne pomeni, da tega dejansko tudi ni. Navedi vsaj en primer, kaj spada pod "moje nadnaravno opisovanje"?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Mi smo v naravi, torej del narave in vsak posameznik ima nek osebni smisel, a ne?
Ampak osebni smisel ni smisel narave. Naredil si logično napako, ki se kaže v napačnem sklepanju iz posameznega na skupno.
Seveda osebni smisel ni nujno smisel narave, je pa smisel. Ne, nisem rekel da ima narava smisel, temveč da je smisel v naravi, kar pa je očitno.
Roman napisal/-a:Kaj pa je zunaj nas? Je to neresnično?
Dobra vprašanja. Kako sploh določimo mejo, med zunaj in znotraj? Če je resnično, ne moreva vedeti, kdo pa bi nama sploh lahko povedal?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Zadnje čase tudi kaj se dogaja znotraj nas, ne moremo pa opazovati lastnega opazovalca.
Še.
Recimo, da obstaja to upanje.
Roman napisal/-a:
Saj praviš, da bo nemogoče postalo mogoče.
Ne, nemogoče lahko postane mogoče.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Bi pa me veselilo slišati tvojo razlago, zakaj se nekatere galaksije vrtijo hitreje, kot bi se po gravitacijskem zakonu smele, in se ne razletijo.
Zato vendar, da galaksije sploh kot take obstajajo.
Vrtijo se, da obstajajo?
Bi obstajale, če se ne bi vrtele? Ali obstaja kakšna galaksija, ki se ne vrti?
Roman napisal/-a:
Kot da bi jih vrtenje ustvarjalo? Si resen?
Ne razumem tvojega sklepanja. Sem. Verjetno jih ustvarja gravitacija, a ne ?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Veš hecno je tudi, da je verjetnost za pojav življenja večja bolj na robu galaksij, kjer se ne dogaja toliko stvari.
Zakaj hecno? Po kakšnem kriteriju?
Recimo, ker je naše osončje bolj proti robu galaksije in še nismo zaznali temne snovi.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Poskus je vez med domnevo in realnostjo.
Ne, med potrjeno domnevo in domnevo, ki bo ali potrjena ali zavržena.
Kaj potrdi potrjeno domnevo?
Vse naslednje domneve, ki jih potrdimo.
Roman napisal/-a:
Katera domneva je recimo sesula geocentrični sistem?
Heliocentrična, ki je bila potrjena.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Hm, kaj je zdaj domneva in kaj resničnost?
Dobro vprašanje.
Ti praviš, da so le domneve, da resničnosti ni.
Ne, od kot ti takšni zaključki. Če pa že, potem je resničnost samo domneva.
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Kako masa je enako zanimivo vprašanje?
Zanimiv je tudi odgovor.
Res je, vse se giblje, a ne?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Misliš domnevni standardni model?
Ne, ima pač tako ime, lahko bi se imenoval tudi drugače.
Torej standardni model ni domneva? Kaj pa je?
Standardni model služi za neko domnevo in ta domneva je?
Roman napisal/-a:bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Opiši, kako je neskončnost množice naravnih števil odvisna od ničle?
Od ničle ne, je pa od enice. 1,+1, ... Ničlo ni bilo tako lahko odkriti, kot enico.
Torej ti je ničla spodletela.
Zakaj bi mi ničla spodletela? Nič je enota za seštevanje.
Roman napisal/-a:
Zdaj pa mi še povej, kako je neskončna množica praštevil odvisna od enice.
Enica je enota za množenje, deljenje je obratna operacija množenja.
Enica je edini pravi delitelj praštevila. Vsako praštevilo ima natanko dva pozitivna faktorja, samega sebe in enico.